VRSTE KOD

Da se črtne kode nikoli, ampak res nikoli ne podvajajo pri dveh različnih izdelkih, skrbi organizacija GS1. GS1 je mednarodno združenje, kamor se včlanijo proizvajalci, da dobijo svojo kodo. Ta vsakemu proizvajalcu dodeli identifikacijsko številko GS1. Najbolj množično se črtna koda uporablja za zapis enotne številke artikla (EAN-UCC) na embalaži artikla v maloprodaji, se pa veliko uporablja tudi na drugih področjih. Če vzamete katerokoli črtno kodo v roke in jo pogledate, boste videli naslednje: prve tri številke označujejo državo proizvajalca in pri vseh naših slovenskih proizvajalcih boste videli številko 383. Naslednjih 4 do 5 številk označuje kodo proizvajalca, ki mu jo je dodelila GS1. Sledi zaporedna številka izdelka. Isti Fructalov sok ima različni črtni kodi, če je embalaža steklena ali kartonasta.

Potem so tu nove podatkovne matrične kode Data Matrix. Sestavljene so iz črnih in belih celic ali modulov, ki so razporejene tako, da tvorijo kvadrat ali pravokotnik. Šifrirane informacije, ki jih skrivajo, so navadno besedilo ali alfanumerični podatki. Po velikosti so nekako med nekaj bajtov do dva kilobajta. Simbol Data Matrix lahko shrani do 2335 alfanumeričnih ali 3116 numeričnih znakov. Ponekod pišejo, da je ta način označevanja nastal zaradi Nasinega programa Space Shuttle z namenom sledljivosti vseh sestavnih delov plovila. Ta način kodiranja in označevanja je postal že dokaj pogost v zdravstvu in farmaciji saj zahteva manjši kontrast med kodo in okoljsko površino kot črtne kode. To pomeni, da omogoča označevanje tudi na zahtevnih površinah, ima pa še eno pomembno lastnost: samodejno popravljanje napak, ki omogoča uspešno odčitavanje tudi v primerih, ko je koda zelo poškodovana (do 60 odstotkov). Berljiva je pa tudi pri 20 % kontrastu.

Svetli del modula predstavlja 0, temni pa 1 ali obratno. V vsaki kodi Data Matrix prepoznate dve meji v obliki črke L. Ena je temnejša in je navadno na levem in spodnjem robu, namenjena je temu, da se jo pravilno obrne (torej orientaciji), preden se jo prebere, na drugih dveh robovih pa se izmenjujeta beli in črni element, ki, če ju preštejemo, povesta, koliko vrstic in stolpcev je v zapisu. Več ko je podatkov v kodi, večje število belih in črnih elementov bo ob tem robu. Za zdaj jih je od 8 x 8 do 144 x 144. Najbolj priljubljene so pri označevanju majhnih predmetov, saj lahko zakodira 50 znakov (torej več kot en SMS) na 2 ali 3 milimetrih. Ker je neskončno razširljiva, je lahko tudi 300 mikrometrov majhna koda lasersko jedkana na 600 mikrometrov velik silicij. Priporoča se jo za označevanje majhnih elektronskih komponent. Ameriško ministrstvo za obrambo je način označevanja s kodo Data Matrix izbralo za obveznega, saj lahko koda pove veliko podrobnosti, vključno z identifikacijo proizvajalca, produktno kodo, serijsko številko, in jo je najti na majhnih sestavnih delih različne tehnične opreme. Združenje za zračni transport (ATA) si je postavila cilj tako označevati vse komponente v vseh letalih. Koliko podatkov bi to povedalo pri nesrečah …

Na prvi pogled podobne kodam Data Matrix so prav tako dvodimenzionalne kode QR. Shranijo lahko do 7089 numeričnih znakov, 4296 alfanumeričnih in 2953 binarnih. Te je moč videti na jumbo plakatih na Japonskem in na različnem promocijskem gradivu. Oznaka QR pomeni quick response, ker se koda ponaša z veliko hitrostjo branja. Na Japonskem je bila tudi razvita, saj je plod dela podjetja Denso, ki je član Toyotine skupine. Namenjena je bila sledenju sestavnih delov vozil. V primerjavi s kodo Data Matrix omogoča večsmerno branje, tako da jo je lažje skenirati, saj jo bo bralnik prepoznal, tudi če je drugače obrnjena ali rotirana na glavo. Če je poškodovanih med 7% in 30 % podatkov, še vedno omogoča odčitavanje, saj je vanjo vgrajeno popravljanje napak.

Najbolj priljubljene so zato, ker jih je mogoče fotografirati z mobilnim telefonom, in če telefon to omogoča, nam v naslednjem trenutku že prikažejo naslov spletne strani, katere zapis se skriva v kodi. Nato se lahko nanjo povežemo. Lahko prikaže tudi kakšne druge podatke. Ni treba vtipkavati in shranjevati spletne povezave. Na Japonskem mimoidoči tako slikajo kodo na plakatu izdelka, si na svojem mobilniku preberejo o izdelku ter pospešijo nakup (prek elektronske trgovine). Znaki QR z zapisom spletne strani se lahko pojavijo v časopisih, tablah, avtobusih, vizitkah... Temu hitremu povezovanju iz predmeta na spletno stran se reče hardlink ali physical world hyperlinks.

Vsi udeleženci letošnje NT konferenco pa ste kodo Microsoft Tag v obliki HCCB (High Capacity Colour Barcode) dobili na majčkah. Namesto črno-belih polj ali kvadratov ima barvne trikotnike. Lahko jo izdelajo po 4-barvnem ali 8-barvnem sistemu. Osembarvna zadostuje za 3500 znakov na 2,54 kvadratnega centimetra oz. enem palcu. Velikosti, v katerih jih tiskajo, so odvisne od namena. Če gre za informacijo na tablah ali plakatih, se jo natisne v večjih velikostih, zato da jo mobilnik pravilno zazna tudi pri fotografiranju z večje oddaljenosti. Če gre pa za oglas v tiskanem gradivu, je sprejemljiva za fotografiranje z mobilnikom od blizu, zato se jo natisne v manjših formatih. Posnetek sproži prikaz spletne strani. Za odčitavanje te kode sta potrebna samo mobilnik z vgrajenim fotoaparatom ter programska oprema Microsoft Tag, ki jo dobite v spletu. Na voljo je brezplačno. V primerjavi s kodo QR, nam ne samo pokaže URL-naslova spletne strani ali drugih podatkov ampak nas tja neposredno pelje, če telefon omogoča povezavo z internetom.

KAKO POMEMBNE SO KODE V ZDRAVSTVU

Če se vrnemo k bistvu črtnih kod, je pomemben dejavnik to, da se enkrat objavljen podatek samo odčita in se posreduje naprej. Ni človeške roke, ni prepisovanja ... Kako bistveno je to v zdravstvu in farmaciji, ni treba poudarjati. Euro Plusov vir iz Združenih držav Amerike je ugotovil, da letno umre 50 do 100.000 ljudi zaradi napak, ki so se zgodile pri prepisovanju podatkov o zdravilih, etiketiranju, pakiranju in vsaj pol tega bi se dalo preprečiti z ustrezno informacijsko podporo. Del tega so seveda tudi črtne kode.

Potem so tu še črtne kode za področje transfuzije in drugo v povezavi z darovanjem krvi. Pri enem darovanju krvi se odvzame približno 450 mililitrov krvi, saj je ta količina potrebna za pripravo ustreznih krvnih komponent (to so rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazma). Kri steče v posebno vrečko, ki ima še dva predalčka. Med centrifugiranjem se kri razdeli v plast eritrocitov, levkocite in trombocite ter na tekoči del krvi. Vsaka od teh snovi dobi svojo črtno kodo. EuroPlusova rešitev za ta namen se imenuje LabelClinic. Te črtne kode so mednarodne in povsod po svetu enake. Večje količine teh snovi, ki so izbrane z vseh delov sveta, se pošiljajo na kritična območja, kjer je prišlo do vojn ali recimo naravnih katastrof. Predstavljajte si, kakšna zmeda bi bila, če bi vsaka država krvne skupine označevala po svoje!

SLOVENSKA ZGODBA O USPEHU

V eni od prilog angleškega Financial Timesa, kjer so pregledali dogajanje na področju radiofrekvenčne identifikacije (RFID) so v letu 2008 napisali članek o rešitvi NiceLabel, ki jo je razvilo slovensko podjetje Euro Plus, d.o.o., in jo prek lastne distribucijske mreže trži po vsem svetu. Mreža šteje 400 prodajalcev. V Financial Timesu so izpostavili pomembnost programske opreme, ki povezuje osrednji sistem vsakega podjetja s tiskalniki z namenom poenostavljanja in pospeševanja procesov, tudi s tiskanjem dokumentov oz. nalepk, ki vključujejo tudi črtne kode. Podjetje je dejansko eno od štirih najpomembnejših svetovnih podjetij, ki proizvaja tovrstne rešitve. NiceLabel se prodaja na vseh svetovnih celinah, tudi na kitajskem trgu, kar je bil prav poseben tehnični in poslovni izziv. Začelo se je s tremi izdelki, ki pa so se sčasoma prelevili v tri serije izdelkov. Ena je namenjena rešitvam večjih podjetjih, druga je primerna za manjša podjetja, ki nimajo zahtevnih prilagoditev, tretja serija pa je namenjena razvijalcem, ki delajo na Microsoftovi platformi. Euro Plusova programska oprema na splošno temelji na Microsoftovih platformah.

Čeprav je Euro Plus začel v svojo programsko opremo dodajati nadgradnje za RFID že pred osmimi leti, se bom tokrat v tem članku osredotočila samo na dogajanje na področju črtnih kod.

V tujini dokaj znani portal Top Ten Reviews vsako leto ocenjuje in razvršča med drugim tudi programske rešitve. Na področju programske opreme za označevanje s črtno kodo je Euro Plusova rešitev NiceLabel zmagovalka že tretje leto zapored! Tega sploh niso vedeli, po naključju so izvedeli od svojih partnerjev.

ZANIMIVA DEJSTVA

Če se še malo vrnem k nalepkam, Euro Plusu in njihovi rešitvi NiceLabel, je tukaj še nekaj dejstev, ki so se mi zdela zanimiva.

Podjetje Atex tiska etikete za vzdrževanje blaga, ki jih najdemo na konfekcijskih izdelkih. Strežnik je na Danskem. Iz tega strežnika, v katerem je naložena programska oprema NiceLabel, se na dan natisne dva milijona etiket. To zadostuje za cel zabojnik, ki se ga potem odpelje do podjetja, ki te etikete našije na tekstilne izdelke. Podjetje lahko iz enega strežnika izda ukaz za tiskanje, ki se bo izvedlo na desetih lokacijah na različnih koncih sveta in na 40 tiskalnikih. Za to je potrebno termično tiskanje, in tiskalniki, ki to omogočajo, stanejo okoli 8000 evrov. V takih podjetjih osebje šteje približno štiri osebe. Tudi osebje, ki je na Danskem, se lahko elektronsko poveže z dogajanjem v proizvodnji na katerem koli koncu sveta, da preveri, ali je kakšnemu tiskalniku že zmanjkalo papirja oziroma ali je prišlo do prekinitev.

Večjim podjetjem se naložba v NiceLabel povrne v približno dveh tednih. Recimo, večini srednje velikih podjetij v Sloveniji bi se naložba povrnila v treh do štirih mesecih! Med referencami je tudi manjša pekarnica, družinsko podjetje. Najslavnejše reference našega slovenskega ponudnika rešitve NiceLabel, pa še to so samo tiste, ki jih smemo objaviti, so: Volvo, Renault, Goodyear, Boeing, Daimler, Hugo Boss, World Bank, Nestle, PepsiCo, Ricola, Danone, Heineken, GlaxoSmithKline, Unilever, Philips, HP, General Electrics, Alcatel, Dell, IBM, Yale University, DHL, Drogerie Markt, Mannesmann, Bosch-Siemens, Združeni narodi ... ter mnogo slovenskih podjetij.