Zametki elektronskega bančništva segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so za komunikacijo med komitenti in banko uporabljali storitve videoteksta. Prvič je bila takšna rešitev predstavljena leta 1981 v New Yorku, zaradi nepriljubljenosti tehnologije pa ni nikoli zares zaživela. Prvi tako imenovani internetni finančni sistem je leta 1994 predstavila banka Stanford Federal Credit Union l, od takrat pa je e-bančništvo v stalnem porastu. Banka Koper je svojo storitev i-Net ponudila leta 1998, danes pa ta šteje 32.000 uporabnikov.

POTREBA PO DODATNIH STORITVAH

Obstoječe spletne bančne storitve ponujajo učinkovito alternativo komitentom, ki želijo pogoste bančne posle opravljati iz domačega naslonjača ali na poti. Za mnoge zahtevnejše posle, kot so odpiranje računov, trgovanje z delnicami ali najemanje kreditov, pa je treba še vedno obiskati poslovalnico. V Banki Koper, ki se je večkrat izkazala z jasno vizijo prihodnosti sektorja, so ugotovili, da na trgu obstaja velik potencial za nadaljnji razvoj spletnih storitev, poleg tega so tudi uporabniki postali zahtevnejši.

»Pri analizi trga smo spoznali, da komitenti niso povsem zadovoljni z vnaprej pripravljeno rešitvijo, pač pa potrebujejo prilagojeno ponudbo,« je povedal Dario Radešič, direktor Sektorja poslovne mreže pri Banki Koper. »Nabor storitev, ki smo jih ponujali v i-Netu, smo želeli razširiti ob upoštevanju varnosti in obvladovanju tveganja s strani banke.«

TEHNOLOŠKI IN STORITVENI PRESKOK

Čeprav je bil poslovni cilj Banke Koper povečati število komitentov in utrditi položaj na trgu, je bilo v razvoju Banke IN glavno vodilo bistveno nadgraditi obstoječe storitve ter razviti napredno in inovativno spletno bančno rešitev, ki za opravljanje storitev uporablja tudi večpredstavne kanale.

Na podlagi poslovnih zahtev so zasnovali projekt z zelo obsežnim naborom storitev, dodali so možnost pogovora z osebnim bančnikom skrbnikom prek video zveze, telefonske povezave ali neposrednega sporočanja in vpeljali sistem nagrajevanja zvestobe uporabnikov, ki je v bančništvu dokaj nov koncept. Slednji naj bi spodbujal komitente k pogostejši uporabi različnih bančnih storitev, ki prinašajo dodatne ugodnosti pri poslovanju.

»Banka IN je bistven preskok glede na to, kaj banke ponujajo danes, tako po naboru storitev, možnostih komunikacije kot tudi po sistemu nagrajevanja. Na vseh teh področjih se bo storitev še dopolnjevala. Razmišljamo že tudi o tem, da bi omogočili uporabo spletne banke podjetniškemu sektorju,« je dodal Radešič.

Marsikdo bi pomislil, da bi bilo preprosteje nadgraditi obstoječo storitev i-Net , kakor pa razvijati povsem novo rešitev, vendar gre pri tej za povsem drugačno tehnološko zasnovo in poslovni model. i-Net zato ostaja v ponudbi, saj je ni mogoče nadomestiti v tako kratkem času, nekaterim uporabnikom pa storitve, ki jih ponuja, povsem zadostujejo. V Banki Koper seveda pričakujejo, da se bo del uporabnikov i-Neta odločil za naprednejšo obliko poslovanja. Analize so pokazale, da bi lahko Banka Koper z Banko IN v petih letih pridobila 25.000 novih komitentov, kar bo občutno povečalo tudi število komitentov Banke Koper, ki zdaj šteje 145.000 fizičnih oseb.

ODPRTOKODNA BANKA

V Banki Koper velik pomen pripisujejo prenosljivosti, mobilnosti ter odprtosti informacijskih sistemov, zato poleg Microsoftovih tehnologij uporabljajo tudi odprtokodne rešitve. »V banki smo imeli nabor znanj in tehnologij, ki smo jih želeli izkoristiti, zato smo sklenili kompromis med znanjem, kadri, tehnološkimi možnostmi, trendi na področju IT in končno tudi stroški,« je povedala Mojca Plahuta, direktorica Sektorja informacijske tehnologije v Banki Koper. Do odločitve za odprto kodo sta torej pripeljala splet okoliščin in strateška usmeritev, da se morajo rešitve na spletu izvajati tako rekoč na vseh operacijskih sistemih in brskalnikih.

Pri Banki IN so uporabljene različne tehnologije, in čeprav je razvoj na področju Jave nekoliko počasnejši, je bila odprtost sistema ključnega pomena. »Čas razvoja je bil daljši, ker smo začeli z nič, vendar smo zelo dobro izkoristili že razvite poslovne komponente. Poudarek je bil na vmesniku ter dobri integraciji z zalednimi sistemi,« je pojasnila Mojca Plahuta.
Integracija s temeljnimi bančnimi aplikacijami je večinoma plod lastnega dela, pri oblikovanju portala in kot pomoč pri razvoju programske opreme pa so sodelovali zunanji izvajalci. Pri snovanju banke brez papirja je bila strateška odločitev zgraditi centralni sistem za upravljanje z elektronskimi dokumenti in elektronsko podpisovanje (eDokumenti), poleg tega pa so razvili tudi lasten CRM. Ker imajo na voljo infrastrukturo in arhitekturo, nameravajo sistem elektronskega podpisovanja ponuditi tudi komitentom na bančnih okencih. Pilotsko naj bi ta projekt stekel že letos, obsegal pa bo večfunkcijsko tipkovnico, ki bo sprejela dve pametni kartici, komitentovo in uslužbenčevo.

VRHUNSKA VARNOST

Arhitekturna rešitev je nameščena v Banki Koper in zagotavlja neprekinjeno poslovanje. Deluje na primarni in sekundarni lokaciji v sinhrono-aktivnem načinu. Sistem je postavljen v porazdeljeni arhitekturi, kjer se viri delijo in dodajajo po potrebi. Do katastrofe zato praktično ne more priti. Arhitektura prav tako omogoča vzporedno vzdrževanje, ki ga komitenti ne občutijo. E-arhiviranje upošteva zakon o elektronskem podpisu, za shranjevanje dokumentov pa uporabljajo storitve zunanjega izvajalca, ki je akreditiran za opravljanje tovrstnih storitev. Arhitektura je trinivojska, razdeljena na uporabniški del ter aplikativno in podatkovno raven. Aplikativna raven je v celoti virtualizirana, podatkovna pa je zaradi zmogljivosti in velike odzivnosti nameščena na fizičnih sistemih.

Za avtentikacijo komitenti uporabljajo bodisi prenosni bralnik, ki v kombinaciji z aplikacijo na čipu bančne kartice vsakokrat ustvari enkratno naključno geslo, bodisi se v sistem spletnega bančništva prijavijo s pomočjo digitalnega certifikata.

V NAČRTIH TUDI MOBILNO BANČNIŠTVO

Ciljna skupina osebne spletne banke so visoko izobraženi posamezniki, stari od 25 do 45 let. Gre za uporabnike, ki so vajeni uporabljati različna komunikacijska orodja, zato se v Banki Koper intenzivno ukvarjajo tudi z možnostmi uvedbe mobilnih bančnih storitev. S pametnimi telefoni je mogoče Banko IN uporabljati brez težav, podpisovanje pogodb se izvaja s prenosnim bralnikom, saj uporaba kvalificiranih digitalnih potrdil v mobilnikih trenutno še ni poenotena. V Banki Koper so mnenja, da to še vseeno ni prava mobilna banka, zato jo predvidevajo v naslednji fazi razvoja.

STORITVE BANKE IN

Za člana Kluba Banke IN morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Pristopi lahko vsak, ki nima blokiranih računov pri drugih bankah, prejemati pa mora tudi določene dohodke (850 evrov za Osnovni paket, 2000 evrov za Zlati paket, redni prilivi na račun za Študentski paket), čeprav mu teh ni treba prenesti na Banko IN. Letna članarina 20 ali 50 evrov (brezplačna za študente) vključuje vrsto storitev, ki se običajno plačujejo posamezno, kot so vodenje osebnega računa in prekoračitve sredstev na računu, bančni svetovalec, uporaba Banke IN in Infotela, članarina za plačilno kartico. Nenavadno za bančno okolje je tudi stimulirano sponzoriranje članov, ki pripeljejo novo stranko, z enoletno brezplačno članarino za enega novega člana in dveletno za dva.

Z včlanitvijo v Banko IN komitent dobi osebnega bančnika, ki se v času uradnih ur ukvarja z njegovimi bančnimi posli, mu svetuje, pripravlja ponudbe ali podpisuje pogodbe. Ob tem na povpraševanje in različne zahtevke jamčijo 24-urno odzivnost. Banka IN deluje 24 ur na dan, 7 dni na teden, ponudbo ali posvet z osebnim bančnikom je mogoče tudi naročiti. Uporabnikom so prek spletnega portala na voljo različna plačila in prenosi, poslovanje z vzajemnimi skladi in vrednostnimi papirji, zavarovalniške storitve, urejanje vseh poslov povezanih z osebnimi računi in plačilnimi karticami, sklepanje pogodb za kredite, depozite, varčevanja in lizinge. Na voljo sta mu vpogled v zgodovino poslovanja z banko in komunikacija z osebnim bančnikom ter vpogled v digitalno podpisane pogodbe.

ZMOGLJIV CRM ZA PRILAGOJENE BANČNE STORITVE

Odnos med banko in komitentom ni samo pasiven, odvisen od komitentove pobude, pač pa je tudi proaktiven. V ozadju namreč deluje sistem za upravljanje odnosov s strankami (Customer relationship management – CRM), ki na podlagi informacij o komitentu, njegovem finančnem stanju ter s pomočjo mehkih podatkov o obnašanju komitenta ponuja osebnemu bančniku vse informacije za pripravo individualne ponudbe za komitenta ali segment komitentov. V sistemu se beleži dejansko vsa interakcija komitenta z banko prek različnih distribucijskih kanalov. Z različnimi orodji sledenja se izvajajo tudi analize IP-jev, pogostosti obiskov, demografskih podatkov, ki služijo kot pripomoček pri nadaljnjih akcijah ter kot vodilo za prilagajanje ponudbe in storitev.

NIKOLI VEČ V BANKO?

Kljub obsežnemu naboru storitev, ki jih je mogoče prek Banke IN opraviti iz domačega naslonjača, pa bo za nekatere zahtevnejše posle še vedno potreben obisk poslovalnice. Pri poslih z večjim tveganjem, kot so krediti visokih vrednosti, se temu ni mogoče izogniti. Tudi pri prvem odpiranju računa v Banki IN je zaradi zakona o preprečevanju pranja denarja nujen osebni obisk. Povprečnemu uporabniku spletne banke pa pozneje v poslovalnico ne bo več treba. S tem se tudi izpolnjuje vizija popolnoma spletne banke, ki bo nedvomno močno spremenila odnos internetne generacije do klasičnega bančnega poslovanja, obenem pa poglobila zaupanje vanj.

Moj mikro, november 2008 | Tomaž Lukman