Bežen pregled 65 strani obsegajočega dokumenta nam razkrije, da se sedanja vlada očitno le zaveda, da so tehnologije IKT temeljni gradnik in pospeševalec razvoja uspešnih držav. Kot cilj strategije tako navaja pospeševanje nadaljnjega razvoja informacijske družbe, ki bo pomembno vplivala na dvig inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe, na povečanje števila delovnih mest in na splošen dvig kakovosti življenja.
Da smo pripravljeni na ta izziv, kažejo ugotovitve, da je slovenski sektor IKT sposoben in da ima celoten spekter znanja za razvoj in uvajanje e-storitev in e-poslovanja. Prav tako je v Sloveniji razmeroma visoka raven znanja in veščin glede uvajanja informacijske tehnologije in e-poslovanja v podjetja, ki ga je treba izkoristiti, sicer nam grozi izguba konkurenčnosti gospodarstva. Priložnost za slovensko gospodarstvo je tako predvsem v raziskavah in razvoju nišnih inovativnih IT-izdelkov in storitev, ki temeljijo na visoki strokovni ravni slovenskega sektorja IKT.
PREDNOSTNE NALOGE
Strateški cilji so razdeljeni na tri dele. Prvi umešča Slovenijo v enotni evropski informacijski prostor z razvojem dostopnosti širokopasovnih povezav, prehodom iz analogne na digitalno radiodifuzijo ter z razvojem e-poslovanja. »V času konvergence tehnologij se spreminjajo načini posredovanja vsebin in storitev v digitalnem svetu, zato je potrebno vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo učinkovito delovanje dinamičnega trga elektronskih komunikacij in digitalnih storitev na nivoju celotne Evrope,« je zapisano v strategiji.
1. ENOTNI EVROPSKI INFORMACIJSKI PROSTOR
O tem, da mora vsak prebivalec Slovenije imeti dostop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, je govor že vse od takrat, ko so te tehnologije postale dostopnejše širšemu krogu uporabnikov. Za večja mesta in gospodarsko močnejše regije, kjer je skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva, se ni bati, tu bolj ali manj konkurenčne ponudbe ne manjka. Precej bolj žgoč problem pa so ruralna področja, za katera tudi strategija ugotavlja slabo pokritost s širokopasovnimi povezavami. In ker se trend nadaljuje, obstaja nevarnost razslojevanja glede na digitalno ločnico. Na teh območjih je zaradi slabše infrastrukture manjša možnost dostopov xDSL, prav tako pa ni prisotnih kabelskih omrežij. Razvoj mora zato iti v smeri brezžičnega širokopasovnega dostopa, v oddaljenih naseljih pa naj bi se jim pridružila tudi tehnologija komunikacij po energetskih vodih (PLC).
Strategija predvideva do konca leta 2010 vsaj 90 % prebivalstva omogočiti hitrost 2 Mb/s, prav toliko prebivalcev pa naj bi imelo možnost uporabe storitev triple play s pasovno širino 20 Mb/s do leta 2015. Glede na podatke Statističnega urada RS je v začetku 2006 imelo dostop do interneta 54 % slovenskih gospodinjstev, do širokopasovnega interneta pa 34 %, zato se zdijo te številke nekoliko nerealne, predvsem v napovedanem triletnem obdobju. Država namerava podpreti gradnje lokalnih odprtih omrežij v lokalnih skupnostih, s postopnim aktiviranjem razpoložljivih podpasov frekvenc za gradnjo brezžičnih širokopasovnih omrežij ter s prepoznavanjem ovir, ki omejujejo konkurenco na trgu in njihovim odpravljanjem. V glavnem želi država s tem zagotoviti razmere za razvoj in uporabo vsebin ter storitev na vseh področjih, predvsem pa v e-upravi, e-zdravstvu, e-izobraževanju, e-prostoru i e-poslovanju.
Prehod iz analogne na digitalno difuzijo
Strategija kot eno pomembnejših nalog izpostavlja nujnost prehoda na digitalno radiodifuzijo, s katerim bo v večji meri sproščen frekvenčni prostor analogne radiodifuzije za razvoj ter uporabo digitalne radiodifuzije in e-storitev. Članice EU-ja so se opredelile za sprostitev frekvenčnega spektra do leta 2012, Slovenija pa je ta predlog podprla. Analogno TV naj bi tako popolnoma ukinili do leta 2012, seveda na račun boljših storitev za končnega uporabnika, v smislu izboljšane kakovosti slike in zvoka, boljšega mobilnega sprejema in večje izbire vsebin.
E-poslovanje
E-poslovanje bi moralo biti v času globaliziranega trga samoumevno, pa vendar strategija vidi še veliko nerealiziranega dela. Njena vizija je uvedba in uporaba e-poslovanja (e-pogodbe, e-računi, e-plačevanje) v vseh podjetjih in ustanovah v Sloveniji, saj je to pogoj, ki omogoča integracijo notranjega okolja podjetja z zunanjim okoljem in obvladovanje verige dodane vrednosti. »Za uspešni razvoj informacijske družbe ima IKT bistveno vlogo, razlike v gospodarski učinkovitosti in konkurenčnosti industrijskih držav se da v veliki meri pojasniti prav s stopnjo investiranja v IKT, stopnjo raziskav in široke uporabe IKT v življenju, delu in poslovanju.«
Med cilji izstopa vzpostavitev souporabnosti (interoperabilnosti) med posameznimi sistemi v podjetjih, tega pa se v prvi fazi nameravajo lotiti z postavitvijo državnega portala, ki bo namenjen ustvarjanju, objavi in vzdrževanju nacionalnega okvira souporabnosti. Ta bo določal minimalen nabor specifikacij, potrebnih za upravljanje informacijskih tokov med javnim sektorjem, gospodarskimi subjekti in drugimi deli družbe. Podjetja, predvsem mala in srednja, pa bodo kajpak najbolj vesela podpore pri uvajanju e-poslovanja ter državne spodbude in olajšav za uvajanje e-poslovanja.
2. INOVACIJE IN NALOŽBE V IKT
Čeprav je segment malih in srednjih podjetij ključni generator novih zaposlitev in inovativnosti (v EU obsega 20 milijonov malih in srednjih podjetij 99,7 % vseh podjetij, ki zaposlujejo 66,2 % delovne sile in prispevajo 65 % BDP-ja), raziskave kažejo, da obstaja realna nevarnost, da jih bo velik del propadel zaradi dominantne vloge velikih podjetij. Potreba po vse hitrejšem in kakovostnem razvoju zaostruje konkurenco, zato se raziskave in razvoj centralizirajo v velikih korporacijah, ki s svojimi generičnimi in modularnimi izdelki vse bolj obvladujejo trg. Posledica tega so tudi združitve podjetij, ki konsolidirajo ponudbo. Če velika podjetja ne bodo sodelovala pri vzpostavitvi dinamičnih ekosistemov z malimi podjetji, ki jim omogočajo nadaljnji razvoj in rast, bo to pomenilo katastrofo. Ob tem tudi uhajanje znanja in razvojne pobude izven meja EU-ja ne obetajo nič dobrega.
V Sloveniji je od več kot tisoč podjetij sektorja IKT večina malih in srednje velikih. Že nacionalni raziskovalni in razvojni program pa je izpostavil dejstvo, da je Slovenija »neuspešna pri učinkovitosti izrabe sredstev, definiranju prioritet in uporabi rezultatov raziskovalne dejavnosti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Slovenija potrebuje več stimulacije za skupno delo znanosti in gospodarstva ter povečanje razvojne spodbude za skupne projekte znanosti in gospodarstva.« Slovenski industriji bi torej koristil porast javnih in zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj na področju IKT in storitev informacijske družbe.
Strategija poudarja izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje infrastrukture za povezave velikih zmogljivosti, ki povezujejo akademska, kulturna in izobraževalna okolja, zbirke podatkov in digitalne knjižnice. Tako bo poskrbljeno za osnovo raziskovalnega in razvojnega dela, pripravljeni pa bomo tudi za pristop do panevropskega komunikacijskega omrežja GEANT. Poleg tega predlaga oblikovanje razvojnega okolja sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom in uporabniki na področju IKT s pomočjo odprtih, transparentnih in nediskriminatornih tehnoloških platform, ki bo zagotovilo uspešno investiranje v raziskave in razvoj inovativnih rešitev. Gre za neformalne organizacije, ki se bodo lahko potegovale za subvencije s strani države, ta pa bo sredstva namenjala v skladu z nacionalnimi prioritetami. To teoretično pomeni, da bodo sredstva dobili tisti, ki bodo razvijali globalno konkurenčne, inovativne izdelke in rešitve.
Podpora razvoju rešitev temelječih na odprti kodi
Eno najzanimivejših poglavij strategije je zagotovo odkrita podpora odprtokodnim rešitvam in kritika (med vrsticami) monopolnega položaja licenčne programske opreme, ki zaradi zaprtosti vodi v nepovezljivost sistemov, težjo prilagodljivost in krajši uporabni rok rešitev. Takšna opredelitev je, kot kaže, v skladu s prevladujočim trendom, da se javne uprave po svetu odločajo za uporabo odprtokodnih programskih rešitev, čeprav predvsem s stroškovnega in ne toliko tehnološkega vidika. Takšna je tudi politika Vlade RS v zvezi z uvajanjem odprtokodnih programskih rešitev.
Strategija ugotavlja, da je spodbujanje razvoja in uporabe tovrstne programske opreme na osnovi analize stroškov in koristnosti pogosto smiselno, smotrno in gospodarno. Pomembna postavka je tudi legalnost opreme, ki je v javni upravi žgoč problem, z višjimi gospodarskimi interesi. Še več, strategija se odkrito postavlja na stran avtorjev programske opreme in skrbi za zagotavljanje varstva avtorskih pravic. Iz tega sledi spodbujanje uporabe odprte kode tudi v gospodarstvu in civilni družbi.
Evropski programi
»Za ohranjanje konkurenčnosti sektorja IKT v EU je pomembna podpora podjetjem, raziskovalno-razvojnim institucijam ter akterjem regionalnega razvoja pri sodelovanju v programih Skupnosti in pri črpanju sredstev iz proračuna EU.«
Strategija ugotavlja, da je v EU-ju dovolj priložnosti za slovenska IKT-podjetja in njihove rešitve, država pa naj bi jim z aktivno koordinacijo, promocijo in informiranjem zagotovila čim večjo udeležbo v njih. Slovenskim organizacijam tako namerava zagotoviti, da postanejo uspešen, spoštovan in zaželen partner za sodelovanje v evropskih komunitarnih programih.
3. VKLJUČUJOČA INFORMACIJSKA DRUŽBA
Tretji steber strategije so tematska področja, ki pomembno prispevajo h kakovosti življenja in okolja ter vključenosti celotne družbe. Posebno pozornost pa strategija namenja področjem, ki so trenutno aktualna in so del nacionalnih prioritet. Tako predvideva e-vsebine v slovenskem jeziku za ohranjanje kulturne identitete in celovit informacijsko podprt nacionalni sistem izobraževanja, ki bo postal sinonim za eno najuspešnejših družb na svetu.
Na področju storitev je govor tudi o informacijski podpori zdravstvu, javni upravi, pravosodju, prometu in prostoru, posebej pa opredeljuje e-kulturo kot vključevanje IKT v osnovne procese ustvarjanja, shranjevanja, razširjanja in predstavljanja kulturnih vsebin.
FINANCIRANJE IZVAJANJA STRATEGIJE
Izvajanje strategije bo potekalo sektorsko, za posamezne tematike pa bodo odgovorne pristojne organizacije in ministrstva. Med predvidenimi viri sredstev za financiranje aktivnosti so državni proračun, gospodarska sredstva, sredstva kulturnih skladov ter evropski komunitarni programi. Določeni so že tudi organi, ki bodo nadzirali njeno pravilno izvajanje.
Vemo, da nacionalne razvojne strategije določajo samo okvire razvoja, niso pa tudi zagotovilo zanj. Vsekakor pa bo že delna uresničitev napovedanih smernic pomenila ohranitev zdravega delovanja in napredek panoge IKT v Sloveniji.
Strategijo razvoja Si2010 je mogoče najti na spletnem naslovu http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijs...
Tomaž Lukman
