Zanimivo je, kako se je AMD iz podjetja, ki je Intelu po licenci pomagalo proizvajati procesorje (zaradi veliko večjega povpraševanja kot ponudbe), spremenilo v tehnološko izredno močno podjetje, katerega management je v primerjavi z Intelovim očitno vedno imel jasno sliko, kje je in kam želi priti, svoje vizije pa je podkrepil tudi z odličnim inženirskim znanjem in tehnološko odličnostjo. Pa vendarle zadnje leto pesti AMD vrsta težav, saj polomija sledi polomiji.

INTELOV UDAREC IN POSKUS ODGOVORA

Preobrat se je začel lani poleti, ko je Intel predstavil svojo novo mikroarhitekturo Core 2 ter z njo dvignil zmogljivost oziroma razmerje med zmogljivostjo in porabo za preko 30 odstotkov. Korak je takrat AMD presenetil bolj kot nejeverno svetovno javnost. AMD je imel konec leta 2006 na namizjih 26,5 % tržni delež, pri strežnikih 24,4 %, na mobilnem trgu pa 18,3 %.
Pomanjkanje tehnoloških novosti oz. novih, konkurenčnih izdelkov, ki bi pomenili odziv na Intelovo novo družino, je za nekaj časa zasenčil AMD-jev avgustovski megalomanski nakup kanadskega ATI-ja, proizvajalca grafičnih procesorjev. Vizija – povezati oba svetova v zmogljivo centralno enoto, kjer bi integracija in seveda prednosti nove družbe na obeh področjih prišle do izraza ter na grafičnemu področju povzročile težave največjemu proizvajalcu grafičnih vezij na svetu (preko 50 %), Intelu, je bil videti izvedljiv. Intel namreč večino grafik proda v t.i. integriranem, vstopnem razredu, kjer se do danes o 3D-zmogljivostih praktično ni dalo pogovarjati. Korak bi ne le pretresel Intel, ampak bi velik kos pogače odvzel tudi grafičnemu konkurentu – nVvidii.

ZAPLETI NA VSEH KONCIH

Nato so se stvari začele zapletati, saj je Intel poleg tehnološkega pritiska pričel stopnjevati še cenovni pritisk in AMD je prodajal vse manj in vse ceneje. Ob ogromnem dolgu, ki si ga je za nakup ATI-ja AMD nakopal pri bankah (5 milijard USD), se je pritisk na vodstvo podjetja povečeval. Tega so vsaj v očeh javnosti precej ublažili, ko je AMD jeseni lani podpisal pogodbo s korporacijo Dell, takrat največjim prodajalcem računalnikov na svetu. Ta skoraj neverjetni dogodek (Dell je bil preteklih deset let vedno ekskluzivni Intelov zaveznik, saj ni prodajal drugih procesorjev) je ceno AMD-jeve delnice septembra po zadržanosti investitorjev po prevzemu ATI-ja ponovno pognal proti 30 dolarjem in vsaj je za nekaj časa je bilo vse videti rožnato.
Nato pa so prišli poslovni rezultati lanskega tretjega četrtletja. Izgovori − stroški integracije ATIjeve ekipe ter racionalizacija poslovanja − so bili pričakovani, zato trg ni odreagiral pretirano.

Ponudba in cene procesorjev

Intel
ModelHitrostJedraL2 predpomnilnikProces izdelavePorabaCena (v USD)
Core 2 Duo E63001,83 GHz22 MB65 nm65 W183
Core 2 Duo E64002,13 GHz22 MB65 nm65 W224
Core 2 Duo E66002,4 GHz24 MB65 nm65 W316
Core 2 Duo E67002,66 GHz24 MB65 nm65 W530
Core 2 Extreme X68002,93 GHz24 MB65 nm75 W999
Core 2 Quad Q66002,4 GHz48 MB65 nm105 W851
Core 2 Extreme QX67002,66 GHz48 MB65 nm130 W999
AMD
ModelHitrostJedraL2 predpomnilnikProces izdelavePorabaCena (v USD)
Athlon 64 X2 4400+2,3 GHz21 MB65 nm65 W170
Athlon 64 X2 5000+2,6 GHz21 MB65 nm65 W222
Athlon 64 X2 5600+2,8 GHz22 MB90 nm89 W326
Athlon 64 X2 6000+3,0 GHz22 MB90 nm125 W459
Athlon 64 FX-702,6 GHz44 MB90 nm125 W x 2599
Athlon 64 FX-722,8 GHz44 MB90 nm125 W x 2799
Athlon 64 FX-743,0 GHz44 MB90 nm125 W x 2999

Začele so se pojavljati govorice o težavah z dobavo procesorjev, saj naj bi AMD večino proizvodnje v skladu s pogodbo namenil Dellu. Nekako proti koncu preteklega leta so skupaj s ponovno poraznim finančnim poročilom četrtletja prišle tudi informacije o zapletih pri prehodu na modernejši 65 nanometrski proizvodni proces. Cena delnice je konec oktobra ponovno zdrsnila in z vrednosti preko 40 USD v manj kot 12 mesecih padla na dobrih 20.
Intel je v tem času že dobro leto obvladal 65 nm proces in imel že tri popolnoma prenovljene tovarne, ki so gradile procesorje (in v izgradnji še tri). Poglavitna razlika med AMD-jem (ki je šele gradil svojo drugo proizvodno linijo) in Intelom je bila v tistem trenutku v stroških izdelave na procesor, saj sprememba proizvodnega procesa z 90 nm na 65 nm pomeni povečanje izkupička (število proizvedenih procesorjev na isti 300-milimetrski plošči silicija) za polovico! To pomeni, da je bila razlika pri cenah Intela in AMD-ja ta, da je Intel na vsakem procesorju še lahko ustvarjal majhen zaslužek, AMD pa si je nabiral minus. Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, da je Intel za nove tovarne zapravil po milijardo USD za vsako, saj je kot najzgodnejši posvojitelj novega proizvodnega procesa vso tehnologijo drago razvijal ali pa jo še dražje kupoval – kar je vsekakor povečalo stroške in poskrbelo, da razlike le niso bile pretirane.
V začetku leta 2007 pridejo na dan AMD-jevi načrti za postavitev ene, dveh ali celo treh dodatnih tovarn, pri čemer je najverjetnejša lokacija za prvo v zvezni državi New York. Zaradi finančnih pritiskov (januarja so objavljeni finančni rezultati za zadnje četrtletje in celotno leto 2006, ki so zelo slabi in že tretji zapovrstjo slabši od napovedi vodstva), načrte do nadaljnjega postavijo na stranski tir. A čeprav so bili poslovni rezultati slabi, se AMD pohvali, da še vedno pridobiva tržni delež (na račun slabšega zaslužka) in da je glede na prvo polovico 2006 (23,3 % celotnega PC-trga) dosegel kar 25,3 % v zadnjem četrtletju 2006.
Februarja AMD začne s polno proizvodnjo procesorjev v 65 nm, a tega ne obešajo na velik zvon. Še vedno ni ne duha ne sluha o skoraj pred letom dni napovedanim »pravim štirijedrnem« procesorju poznanim kot Barcelona. Intel v vmesnem času proda več kot milijon svojih štirijedrnikov.

PRVIČ IZGUBA
Aprila objavljeni poslovni rezultati prvega četrtletja 2007 so ne le slabi, temveč katastrofalni. Podjetje prvič v več letih pade v izgubo. Še vedno nima izdelka, ki bi lahko konkuriral Intelovi arhitekturi Core 2 ali jo premagal. Intelu se cenovna vojna obrestuje, saj mu je samo v prvem četrtletju uspel pridobiti nazaj skoraj v celotnem 2006 izgubljen tržni delež (PC-trg), in se tako s 74,7% dvigne na 80,5 % (Intel v samo treh mesecih pridobi 8 % v namiznem segmentu, 4 % v prenosnikih in 7 % v strežnikih). Cena AMD-jeve delnice pade na najnižjo vrednost v dveh letih, na le 13 dolarjev.

Pravi štirijedrnik proti Intelovemu 2x2 quadu

Saga se nadaljuje maja, ko AMD po več kot polletni zamudi in po ponovni prestavitvi tik pred zdajci (Cebit) končno prestavi grafični pospeševalnik naslednje generacije (DirectX 10), pod imenom Radeon HD2000. In čeprav je AMD načrtoval predstavitev celotne družine grafičnih pospeševalnikov, v vseh cenovnih razredih, v resnici dajo na trg le močno namizno grafično kartico, model Radeon HD2900XT, cenejše izdelke pa se zaradi nepojasnjenih razlogov spet prestavijo v poletje...
Vodstvo AMD v pričetku maja potrdi nov krog financiranja, saj potrebuje svež denar za poplačilo dela dolgov ter za nadaljevanje naložbo (gradnja tovarn), hkrati pa prej kot načrtovano začne tudi prestrukturiranje, ki naj bi znižalo stroške – in prvič v zgodovini omenijo, da je to osnovni za preživetje podjetja. Podjetja, katerega prihodki so se v pol leta z 1,6 milijarde USD znižali za skoraj polovico!
Medtem ko Intel v maju predstavlja nove vezne nabore družin P35, X35 Q33, G33 kot predpripravo na osvežitev procesorjev na vseh segmentih konec poletja, pa AMD napove nov, na arhitekturi K10 temelječi procesor Phenton, ki bo namenjen predvsem entuziastom na namizju (sočasno z njim bodo na voljo tudi strežniški 4-jedrniki arhitekture K10, prej znani kot Barcelona). Procesorji naj bi luč dneva ugledali poleti, v množični količini pa v tretjem četrtletju. Takrat tudi Intel načrtuje osvežitev svoje arhitekture Core 2 ... Konec maja AMD omeni, da bodo novi procesorji namesto v začetku poletnih mesecev predstavljeni šele konec avgusta…

Cenovna primerjava

Intel
ModelCena (v USD)ModelCena (v USD)
Core 2 Duo E6300183Athlon 64 X2 4400+170
Core 2 Duo E6400224Athlon 64 X2 5000+222
Core 2 Duo E6600316Athlon 64 X2 5600+326
Core 2 Duo E6700530Athlon 64 X2 6000+459
Core 2 Quad Q6600851Athlon 64 FX-72799
Core 2 Extreme QX6700999Athlon 64 FX-74999
AMD
AMD Athlon 64 FX
Model Cena 1. 2. 2007 (v USD)Cena 1. 5 .2007
FX-74999799
FX-72799 599
AMD Athlon 64 X2
Model Cena 1. 2. 2007 (v USD) Cena 1. 5 .2007
X2 6000+464241
X2 5600+ 326 188
X2 5200+232178
X2 5000+ 222 167
X2 4800+217136
X2 4400+ 170 121
X2 4000+144104
X2 3800+ 113 83
X2 3600+10273

V PRIČAKOVANJU ODREŠENIKA

Jasno je, da je usoda AMD-ja kot resnega igralca na trgu polprevodnikov in procesorjev v zraku. Vse zavisi od AMD-jeve arhitekture K10, ki jo tudi sami AMD-jevci pričakujejo kot odrešenika. Če bo procesor karkoli manj, utegne biti to usodno za celoten AMD, ki je obremenjen tako tehnološko (po združitvi z ATI-jem je iz slednjega k Intelu in nVidii baje odšlo kar nekaj ključnih inženirjev) kot finančno (krediti in novo zadolževanje, izredno slabi finančni rezultati, saj ima Intel veliko večji manevrski prostor).
Vse kaže, da grafična serija Radeon HD2000 ne bo zadala usodnega udarca nVvidii, hkrati pa tudi ni tako slaba, da bi AMD tu postal obrobni igralec. AMD mora navsezadnje paziti, da nVidie ne odrine preveč, saj je ta še vedno vodilni proizvajalec veznih naborov in matičnih plošč za AMD-jevo platformo (in tu se tudi nVidia zaveda, da AMD potrebuje, saj bi, če bi bila vezana samo na Intel, slednji to hitro izrabil in nVidia bi lahko šla po sledeh podjetja VIA, ki ga danes skorajda ni več)..
AMD-jevi prihodnji procesorski izdelki bodo do druge polovice 2008 skoraj zagotovo podpirali le pomnilnik DDR2 in tu jih lahko Intel s podporo DDR3 vsaj »marketinško« premaga že »jutri«, saj ni vezan na pomnilniški krmilnik v procesorju. Intel je tudi sicer v premoči na mobilni platformi, kjer je osvežitev platforme Centrino s Santa Roso konec aprila AMD-ju še dodatno odžira majhen trg. AMD sicer odgovarja z mobilno platformo Puma (naslednik Hawka, ki pa ga ni pričakovati pred sredino 2008), tako da se mnogi analitiki sprašujejo, čemu je AMD napovedal izdelek leto dni vnaprej! Je to dejanje obupanca?

Cena AMD-jeve delnice v zadnjih dveh letih

Ker je bil Intel v podobno slabem položaju kar tri leta in je za obrat potreboval le slabo leto, lahko le upamo, da AMD ne bo čakal preveč (da Intelu uspe popoln preobrat – tako glede novih prodajnih kanalov kot predvsem miselnosti in dojemanja novih procesorjev s strani odjemalcev: podjetij in uporabnikov), saj lahko sicer upravičeno predvidevamo njegov konec. Intel je navsezadnje vendarle desetkrat večje podjetje, z veliko večjim portfeljem izdelkov, raziskovalcev ter predvsem finančnim zaledjem. Res pa je tudi, da Intel še vedno posluje tako kot pred desetletji in da je glede na AMD (vsaj tistega, ki smo ga poznali do lani) precej manj agilen in okreten, uporablja pa tudi umazane poslovne taktike, kar mu AMD očita tudi v mnogih pravnih spopadih (ki še trajajo in konca še ni pričakovati).
In prav finančno zaledje je največje tveganje za AMD, saj bo tudi v primeru, če bo Barcelona tehnično boljša od Intelovega Core 2 (kar je zelo možno, saj je AMD že dokazal, da obvlada ta del posla), najtežje doseči Intelov cenovni razred. Intel je tu izredno agresiven in kot vemo, ima veliko boljša izhodišča: konec leta že napoveduje prehod na množično proizvodnjo v 45 nm procesu izdelave v prvi, do sredine 2008 pa v skupno kar štirih tovarnah!

Jaka Mele