Evropska Unija si je z Lizbonsko strategijo in Akcijskim načrtom za eUpravo i2010 kot glavni cilj zadala zmanjšanje administrativnih ovir ter večjo prijaznost javnih uprav do prebivalstva in podjetij. Kot glavna krilatica se uporablja beseda interoperabilnost, ki označuje povezljivost elektronskih storitev javnih uprav znotraj držav in na ravni Evropske Unije. To povezovanje, ki tehnološko omogoča avtomatizacijo birokratskih postopkov, naj bi resda povečalo učinkovitost uslužbencev, skrajšalo čas za pridobivanje potrdil in dokumentov ter omogočilo uporabnikom dostop do storitev prek spleta. Vendar odpira številna vprašanja glede varnosti in tajnosti osebnih podatkov kakor tudi glede nadzora. Poleg tega za seboj nima nobenega razvidnega učinka na zmanjšanje števila zaposlenih v javnih upravah, kar naj bi bila logična posledica večje učinkovitosti in storilnosti.
V Sloveniji poteka več poskusnih projektov interoperabilnosti, na primer IO-Vrtci za odločanje glede znižanja plačila vrtca ter e-Rojstva za prijavo rojstev v porodnišnicah. Glede na stanje tehnologije pa bi jih lahko bilo še več, a jih onemogoča zakonodaja, ki predpisuje upravitelje določenih zbirk podatkov in pravila izmenjave teh podatkov med organi javne uprave. Vendar kjer je volja, tam je moč. In naša javna uprava Evropi rada pokaže svojo lepo stran.
PanEU
Na Brdu smo tako lahko spoznali, kako slovenska javna uprava svoje e-storitve odpira navzven, s tako imenovanimi panevropskimi storitvami PanEU. V sklopu teh storitev je ponujena možnost pridobitve stalnega oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji ter ustanovitve enoosebne gospodarske družbe. Vse skupaj poteka prek spleta, podobno kot če bi se včlanil v spletno trgovino, le da je poleg osebnih podatkov zahtevano še veljavno certificirano digitalno potrdilo. Storitev naj bi bila na voljo vsem državljanom Evrospke Unije, vendar trenutno podpira le finska, estonska, portugalska in avstrijska digitalna potrdila.
Med glavnimi težavami pri vseevropskem povezovanju storitev je ravno priznavanje certifikatov, zaradi česar ponavadi vsi projekti izmenjave podatkov zaidejo v slepo ulico. Vseevropski certifikat, ki bi ga izdajala Evropska komisija, je zaenkrat pobožna želja, medsebojno priznavanje pa je nemogoče, saj države na to v splošnem niso pripravljene. Zato se ne gre čuditi, če se uspešnost projektov povezovanja, kot je na primer pobuda RISER (Registry Information Service on European Residents) za vzpostavitev spletnega portala z namenom elektronske izmenjave stalnih naslovov prebivalcev znotraj Evropske Unije, meri bolj po številu sestankov kot pa po rezultatih. Podoben projekt je ECRN (European Civil Registry Network) za izmenjavo matičnih dejstev, na katerem aktivno sodelujejo slovenski predstavniki, ki pa ima konkretne cilje, večjo politično voljo in dobro vodstvo.
Pan EU je eden prvih modelov realnih projektov, ki je požel odobravanje vodilnih mož informatike 28 javnih uprav držav članic EU, še zlasti ker se do zdaj na tem področju ni veliko naredilo. Na Dnevih eUprave so delovanje PanEU predstavili z uporabo estonske osebne izkaznice z digitalnim potrdilom ter z avstrijskim spletnim digitalnim potrdilom. Kar pa sicer še ni konec zgodbe. Slovenska javna uprava načrtuje izvedbo interoperabilnostnega projekta, kjer bi vzpostavili osrednjo točko z vsemi evropskimi certifikati. Tako bo rešitev pripravljena za uporabo na ravni EU-ja, saj bo kot univerzalni model s podporo za več kot 300 digitalnih potrdil lahko delal z vsemi lokalnimi bazami držav članic EU.
Preizkus storitve PanEU je pokazal, da je lahko evropski državljan pri uporabi slovenskih storitev povsem izenačen s slovenskim, seveda če bi bile naše storitve prevedene še v kak drug jezik. Po oddaji osebnih podatkov in njihovi potrditvi z digitalnim potrdilom namreč uporabnik pridobi slovenski EMŠO in davčno številko, ki sta pogoj za prijavo prebivališča. Ta dva identifikatorja uporabnik prejme v svoj elektronski poštni predal, z njima pa lahko potem prijavi prebivališče, odpre TRR in ustanovi podjetje, zaenkrat enoosebno d.o.o., brez obiska upravne enote. Pridobljeni osebni identifikatorji omogočajo tudi uporabo vseh drugih e-storitev, ki so na voljo na spletnem portalu http://e-uprava.gov.si.
RAZPRODAJA ZNANJA
PanEU je vsekakor zanimiv projekt, vendar se lahko upravičeno vprašamo, kakšen je smisel razvoja rešitev za EU na račun slovenskih davkoplačevalcev, kjer sploh ni jasno, kakšen bo njihov ekonomski učinek za slovensko državo. Ali bodo slovenska podjetja, ki sodelujejo v njegovem razvoju (Genis pri realizaciji in pa SRC.SI za povezavo na eVEM) svoje znanje lahko prodala naprej in ustvarjala dodano vrednost ter nove davčne prilive ali pa ga bodo slovenski velmožje uslužno poklonili ter si z njim nabirali politične točke. Poleg tega bi se spodobilo, da bi več energije vlagali v storitve za slovenske državljane, saj sta jim, kot celostni storitvi, danes na voljo smo dve – registracija vozil in odmera dohodnine.
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Jaka Žorž
