Vsako novo leto prinese s seboj obdobje intenzivnih premišljevanj o preteklih dosežkih ter prihodnjih načrtih in trendih. Seveda je slednje dosti težje kot analiza preteklega dogajanja, še zlasti v IT industriji, saj lahko nekaj nepričakovanih dejavnikov bistveno spremeni potek dogodkov na vseh ravneh − lokalni, regionalni in globalni.
Zaradi specifičnosti lokalnih trgov je napovedovanje razvoja dogodkov na teh gotovo najbolj nehvaležno opravilo izmed prej omenjenih, vseeno pa si poglejmo, kaj lahko v letu 2007 pričakujemo na globalnem in kaj na lokalnem trgu IT.
Analitska hiša IDC napoveduje, da bo leto 2007 na globalni ravni potekalo v znamenju »hiperdisrupcije« oziroma velikih strukturnih sprememb, ki bodo hkrati potekale v različnih delih industrije IT. Mala podjetja bodo hitro postajala velika, veliko programske opreme se bo prelevilo v storitve, veliko storitev pa v aplikacije ....Ponudniki, ki so bili do zdaj dejavni zgolj v poslovnem segmentu, se bodo usmerili v potrošniškega, in obratno. Ti dejavniki bodo prisilili večino trenutnih tržnih zmagovalcev da zapustijo svoje »vrtičke«, s čimer se bo odprl nov prostor za tiste, ki bodo uspeli omenjene »disruptivne« dejavnike izkoristiti kot veter v svojih jadrih.
Oglejmo si torej deset napovedi za leto 2007 izpod peres ekipe IDC-jevih analitikov, ki se ukvarja z napovedovanjem prihodnjih globalnih trendov, ter poglejmo, kakšen vpliv utegnejo imeti na slovenski trg in industrijo IT.

1. Globalna potrošnja za IT bo v letu 2007 le malo višja kot lani, zaradi česar bodo ponudniki na trgu prisiljeni tvegati več.
V Sloveniji bo rast za nekaj odstotkov počasnejša kot v letu 2006, zato bodo omenjeni trendi (v kombinaciji s »postevrsko depresijo« v ključnih sektorjih gospodarstva) še opaznejši.

2. Rast na razvitih področjih (Severna Amerika, Japonska, Zahodna Evropa) bo enaka ali višja kot lani, na razvijajočih se trgih pa počasnejša.
Kot rečeno, se bo rast, podobno kot na drugih razvijajočih se trgih, upočasnila tudi v Sloveniji. Po IDC-jevih napovedih bo v letu 2007 znašala približno 5,5 %, medtem ko se je lani gibala okrog 8 %

3. Višje cene delovne sile, nepremičnin ter nasploh poslovanja na največjih porajajočih se trgih (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju drugih nezasičenih trgov.
Žal se ne moremo nadejati, da bi omenjeni dejavnik prav zelo vplival na slovenski trg ter industrijo IT nasploh, saj bodo vlagatelji iz držav BRIC bežali predvsem na večje nenasičene trge, kakršni so pakistanski, indonezijski, filipinski, čilski, bližnjevzhodni in podobni.

4. Tri skupine ponudnikov se bodo še intenzivneje osredotočile na tako imenovani dolgi rep (long tail) trga – segment malih in srednje velikih podjetij (SMB)
Te skupine so:
- že uveljavljeni ponudniki (IBM, HP, SAP, Oracle, Cisco in še kdo), ki bodo letos predstavili precej nove ponudbe za podjetja SMB, vključno z upravljanimi storitvami ter modelom SaaS (programska oprema kot storitev);
- azijski ponudniki, še zlasti indijski, bodo prav tako predstavili nekaj bistvenih novosti na področju ponudbe SMB. Ti bodo tudi najbolj agresivno nastopili z že omenjenim modelom SaaS;
- tudi ponudniki spletnih storitev, kot so Google, Yahoo, eBay ali Amazon, bodo letos okrepili svojo dejavnost na področju SMB. Predvsem se bo to najverjetneje kazalo v obliki partnerstev s tradicionalnimi ponudniki storitev in programske opreme, ki svoje ključne izdelke le stežka prilagajajo potrebam segmenta SMB
Glavni razlog za čedalje intenzivnejše ukvarjanje ponudnikov z malimi in srednje velikimi podjetji je predvsem ta, da potrošnja za IT pri slednjih raste bistveno hitreje kot pri drugih končnih uporabnikih. Zato bo zgornji trend obveljal tudi pri nas, predvsem glede prilagajanja ponudbe manjšim podjetjem s strani lokalnih ponudnikov, medtem ko bodo uveljavljena globalna podjetja po vsej verjetnosti s svojo ponudbo še vedno »prevelika« za slovenski SMB.

5. Boj za pridobitev največjega vpliva na področju podatkovnih platform se bo še bolj razplamtel.
Največja globalna IT-podjetja se bodo kot najresnejši kandidati za vodilna mesta potegovali predvsem z nakupi specializiranih podjetij. To je tudi glavni razlog za domnevo, da bodo v tem smislu najbolj na udaru podjetja, ki ponujajo rešitve s področja poslovnega obveščanja (denimo Business Objects ali Cognos) ter upravljanja z informacijami (npr. Informatica). Vendar našteto bržčas še ne bo kaj prida vplivalo na razvoj dogodkov pri nas.

6. Glavni ponudniki aplikativne programske opreme bodo bistveno razširili svojo dejavnost na področju SaaS.
Model SaaS (software as a service − programska oprema kot storitev) bo čedalje bolj priljubljen predvsem zaradi svoje primernosti za uporabo v segmentu SMB ter kot način pospeševanja sprejetja SOA (service-oriented architecture − storitveno usmerjena arhitektura). Kot tak je primeren tudi za rabo na slovenskem trgu, zato je toliko presenetljivejši podatek, da je v letu 2005 trg SaaS obsegal le 1,4 % trga storitev IT v Sloveniji. V letu 2006 se je ocenjena poraba sicer zvišala za prek 23 odstotkov, kar je v primerjavi s celotnim trgom storitev IT veliko, relativno gledano pa še vedno malo, zato pomeni ta trg eno večjih priložnosti za slovenske ponudnike storitev.

7. »Virtualizacija 2.0« in programska oprema bosta spremenila pogled na infrastrukturo.
Tudi v Sloveniji je veliko podjetij že vpeljalo različico 1.0 virtualizacije (konsolidacija starih sistemov, testiranje in razvoj), zato je faza 2.0 (povečevanje kakovosti storitev IT, podpora izboljšani inovativnosti poslovanja) pred vrati tudi pri nas.

8. Pospešeno in tesnejše povezovanje storitev in programske opreme
Prav gotovo bomo trend občutili tudi v Sloveniji.

9. Drugi disruptivni dejavniki na poslovnem delu trga: intelektualna lastnina, spremembe v prodajnih kanalih, mreže, SOA in rešitve
Vse večja pozornost, ki jo veliki globalni ponudniki namenjajo malim in srednje velikim podjetjem, bo skupaj s forsiranjem modela »vse kot storitev« bistveno prispevala k spremembam v prodajnih kanalih. Tudi slednji bodo tako čedalje intenzivneje prehajali na online model poslovanja, kar se že dogaja tudi pri nas, pa čeprav morda iz drugih vzgibov in vzrokov.

10. Domači uporabniki: konvergenca, konkurenčnost in kreativnost
Tudi v Sloveniji bodo za uspeh na tem trgu potrebni vsi trije omenjeni dejavniki, še zlasti na področju zabavne industrije; čedalje večje bodo namreč možnosti za denimo spremljanje videa prek spleta. Trend je bilo opaziti že v lanskem letu, potrjuje pa ga tudi Apple z nedavno predstavitvijo svoje storitve iTV.

Boštjan Klanjščak