Cisco se pri svojem poslovanju iz okoljske perspektive osredotoča na štiri ključna področja, in sicer na operacije, izdelke, arhitekturo in zaposlene. V Sloveniji naj ne bi bilo nič drugače. »Potovanja nadomeščamo z videokonferencami, ločujemo odpadke, ne uporabljamo več majhnih steklenic vode, redno pa med zaposlenimi tudi zbiramo e-ostanke,« pravi Judit Sinko, vodja odnosov z javnostmi za regijo CEE. »Poleg tega Cisco na področju zbiranja odslužene opreme uspešno sodeluje z lokalnimi partnerji, ki lahko svojim strankam tako pomagajo pri upravljanju z odpadno elektronsko opremo.«
Glede na nominalno vsestransko priznano (CDP, Cool IT Leaderboard) izjemno okoljsko odgovornost korporacije torej ni vprašanje, ali se Cisco ukvarja z okoljskimi problemi, temveč ali je pri tem res toliko bolj – in tudi bolj kontinuirano − okoljsko zaveden in dejaven od drugih velikanov industrije IT. Če je, se namreč zastavlja vprašanje, čemu se drugi velikani IT zadev ne lotijo na enak način oziroma zakaj jim to ne uspeva. Pravi naslov za tovrstne dileme naj bi bila že omenjena lestvica Cool IT Leaderboard, ki je postala nekakšen standard za ocenjevanje uspeha na tem področju. Greenpeace se trudi, da bi »vsakokratna izdaja odsevala spreminjajočo se realnost in da bila čedalje natančnejša pri merjenju »podnebne vodilnosti« podjetij iz sektorja IT,« toda v kombinaciji s podatki CDP (Carbon Disclosure Project) ter Ciscovimi deklariranimi okoljskimi cilji so rezultati presenetljivi. Ob tem je sicer treba priznati, da je natančnost ugotovitev spričo neizogibne omejenosti časa za zbiranje podatkov, pa tudi avtorjevega precej grobega poznavanja okoljske problematike v smislu bogatega nabora različnih definicij in načinov priprave podatkov o izpustih, dokaj vprašljiva, a vendarle bi morala primerjava številk CDP ter konkretnega okoljskega cilja pokazati z Greenpeaceovo lestvico vsaj v grobem skladne rezultate. O Greenpeaceovi lestvici, konkretnih korakih, politikah in drugih aspektih Ciscovega z okoljem povezanega udejstvovanja smo se skušali pogovoriti s čim bolje obveščenim človekom znotraj korporacije ter tako prišli do pogovora z Neilom Harrisom, vodjo Ciscovega trajnostnega razvoja v regiji EMEA.
CISCO IN KONKRETNI OKOLJSKI CILJI
Aprila 2007 je se je Cisco pridružil programu Climate Leaders ameriške Agencije za zaščito okolja (EPA), ki pomeni poskus sodelovanja med gospodarstvom in državo na področju širših strategij za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. V juniju 2008 je Cisco podrobneje predstavil omenjeno sodelovanje, obenem pa tudi partnerstva s Skladom za zaščito okolja (EDF) ter svetovalnim podjetjem DOMANI, specializiranim za svetovanje na področju trajnostnega razvoja. S pomočjo omenjenih organizacij je Cisco ocenil svoje globalne izpuste toplogrednih plinov, potrdil metriko ter si zastavil »agresivne, a dosegljive« cilje. V istem sporočilu za javnost je navedena tudi številka za koledarsko leto 2007, in sicer 832.000 kubičnih ton ekvivalentov CO2 (CO2e) bruto, kar »vključuje izpuste iz lastnih in najetih zgradb, vozil, ter letalskih potovanj« in glede na protokol EPA pomeni 724,000 kubičnih ton CO2e neto. S to objavo je Cisco objavil svoj cilj, in sicer zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2088−2012 za 25 % oziroma na 543.000 kubičnih ton CO2e neto do leta 2012.
Vsekakor hvalevredna poteza. Zmanjšanje izpustov za 25 % v štirih letih ni kar tako, in seveda smo skušali preveriti trenutno stanje. Vendar je kljub obilici številk, objav, sporočil za javnost, piarovskih odgovorov in drugih relevantnih informacij resnico iz dosegljivih podatkov le težko izluščiti. V prvi tabeli so tako podani kazalci, izračunani na podlagi številk CDP, v drugi pa je primerjava podatkov CDP ter številk, objavljenih v Ciscovem poročilu o družbeni odgovornosti za leto 2009. Ob tem velja omeniti, da se številke, čeprav se nanašajo na ista koledarska leta in so po zagotovilih iz Ciscovega poročila konsistentne z metodologijo CDP, ne ujemajo povsem. Odstopanja se sicer v glavnem gibljejo med +5 % in −5 %, mestoma pa so tudi precej večja. Denimo podatki za t. i. izpuste Scope 1 za fiskalno leto 2007 se razlikujejo za skoraj 26 %, in čeprav tovrstni izpusti predstavljajo dokaj majhen del celotne količine izpustov, so tolikšna odstopanja vseeno lahko dober razlog za razmislek o metodologiji.
Dodatno slabo luč na rezultate mečejo tudi (malce drugačne) metodološke zdrahe, saj Cisco svojo uspešnost na poti proti 25-odstotnem zmanjšanju izpustov v obdobju 2008−2012 v poročilih za EPA meri glede na koledarska leta, kot to zahteva omenjena agencija, obenem pa se vse javne Ciscove objave – in s tem tudi podatki o izpustih − nanašajo na davčna leta. Pojasnilo v poročilu o družbeni odgovornosti o tem pravi, da Cisco »zaradi izogibanja zmedi zaradi prej objavljanih rezultatov za fiskalna leta svojih izpustov za posamezna koledarska leta ne objavlja javno.«
KAJ PRAVI GREENPEACE?
Uvrstitev podjetja na lestvici Cool IT Leaderboard ima določeno specifično težo predvsem zaradi dejstva, da za projektom stoji znana okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Kar je tudi glavni razlog, da je uvrstitev vsaj do neke mere relevantna. V zadnji, četrti izdaji lestvice iz decembra 2010 je namreč zadevo kar precej razvodenilo dejstvo, da so uredniki za enega od treh ocenjevalnih kriterijev postavili »aktivno udejstvovanje v političnem zagovarjanju ter podporo podnebnim in energetskim politikam, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih.« Kar je brez sence dvoma pomembno, a vendarle ima podpisani precejšnje težave s sprejemanjem dejstva, da omenjeni kriterij odtehta kar 35 % skupne ocene, medtem ko »pobude za zmanjševanje lastnih emisij« kotirajo precej nižje, pri 25 % skupne ocene.
Če se osredotočimo na Ciscovo prvo mesto na lestvici Cool IT Leaderboard v letu 2010 ter uvrstitve podjetja po treh posameznih kriterijih, katerih seštevek pomeni skupno oceno, ugotovimo, da je Cisco prvi po kriteriju »podnebnih rešitev IT.« Pri tem je kot eden glavnih razlogov za odlično uvrstitev Cisca in drugouvrščenega Ericssona navedena »vodilna vloga pri prizadevanjih za boljšo standardizacijo metrike.« Tako po drugem (energetski vpliv IT) kot po tretjem (politično zagovorništvo) kriteriju je Cisco pristal na drugem mestu. Pri energetskem vplivu je bil za vrh (IBM) in drugo mesto (Cisco) ključen »podrobno izdelan načrt zmanjševanja izpustov, ki ne vključuje nadomestil,« pri čemer slednje pravzaprav pomenijo premikanje kvot znotraj skupne količine. Tudi pri političnem zagovorništvu je Cisco eno vodilnih podjetij, saj sodeluje z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter z vrsto okoljevarstvenih organizacij, pobud in forumov.
Ne glede na zgornje poudarke o metodološki zmedi, neprimerljivosti in nedosegljivosti podatkov pa je Ciscu z občutnim in nedvomnim povečanjem deleža videokonferenčnih klicev na račun s potovanji povezanih izpustov v (davčnem) obdobju 2007−2009 nedvomno uspel posnemanja vreden podvig – zmanjšanje tovrstnih izpustov za kar 43,6 %. Ni torej mogoče zanikati, da se Cisco hitro uvršča med osrednje pobudnike v razvoju pametnih omrežij, kar je glede na siceršnjo usmerjenost podjetja edinole logično. Kljub dokaj majhnemu trženjskemu vložku se je ta, seveda v kombinaciji z dejanskimi, sicer natančno nedoločljivimi, a vendarle tudi po grobih ocenah precejšnjimi zmanjšanji nekaterih vrst izpustov, uspešno uveljavil kot eden z vidika okoljevarstvene dejavnosti vodilnih ponudnikov IT.
S tem se potrjuje teza, da bi bilo za zmanjšanje izpustov, bolj »zeleno« prakso v industriji in ne nazadnje tudi napovedana dvomestna nižanja izpustov do leta 2020 potrebno še tesnejše sodelovanje tistih podjetij, ki narekujejo prihodnji razvoj na področju informacijskih tehnologij. Združevanje dobrih praks s področij, na katerih so posamezna podjetja v ospredju glede dobro dokumentiranih in široko sprejetih standardov, bi namreč naši Zemljici prineslo bistveno več od posamičnih, a neusklajenih in še tako dobronamernih naporov.
Moj mikro, oktober 2011 | Boštjan Klajnščak |
