Ko je Amiga umrla, so se pojavili emulatorji, med katerimi prednjači WinUAE, ki zelo lepo deluje na PC-jih. Diskete so se spremenile v format .adf, in ker je te krame na spletu v izobilju, bi verjetno hoteli te emulatorske zapise spraviti v pravo Amigo. Ena od poti je prek mreže, mrežna kartica gre v PCMCIA-režo, tako ethernet kot brezžična, pogoj je, da je 16-bitna, 32-bitnih A1200 ne podpira. Za delovanje mreže potem potrebujemo gonilnike, TCP/IP emulira softver Miami, ki jih je prav tako treba spraviti v A1200, drugače se reža ne bo odzvala na mrežno PCMCIA-kartico. Tu nastane manjša težava. Če kartico kupite na spletu, bo prodajalec priložil tudi Amigino disketo z gonilnikom, kjer samo kliknete ikono in kartica je »mountana«, a potem je treba prenesti še programsko opremo, kot so brskalnik in ostala krama. Na enak način gre tudi prek pomnilniške kartice v PCMCIA-adapterju, spet pa potrebujete gonilnik. Zdaj, če imate pomnilniško kartico ali mrežno kartico že doma, se da zadevo potegniti tudi prek diskete, vendar zahteva nekaj dela, saj bo A1200 prebrala le 720 KB MS-DOS disketo, kako točno to poteka, pa najdete na spletu. Ko imate enkrat dostop do mreže ali pomnilniške kartice, lahko po mili volji prenašate .adf datoteke, slike Amiginih disket. S programjem, ki ga najdete na spletu (na primer Amiga.org, največja komuna ljubiteljev Amig), dobite tako programček, ki vam bo .adf presnel na disketo, kot tistega, ki bo .adf bral kar neposredno iz diska ali pomnilnika – možnosti je veliko prav zaradi zanimivo zastavljene arhitekture in ne nazadnje podpore ljubiteljev, ki še danes pišejo igre in programje za že zdavnaj umrle računalnike.
Moj mikro, Januar Februar 2013 | Artur Švarc |
