Evropska zveza nacionalnih inženirskih združenj (FEANI) bo na svojem rednem letnem srečanju v Valenciji od 3. do 5. oktobra obravnavala dokument o stališču do pomanjkanja inženirjev in inženirskih veščin v Evropi, ki ga bo naslovila na Evropsko komisijo. FEANI je na osnovi analize stanja v EU in študij primerov v nekaterih članicah ugotovil, da je pomanjkanje inženirjev in inženirskih veščin v gospodarsko najrazvitejših državah vse bolj žgoče. Glavni vzroki za pomanjkanje so negativna demografska gibanja, manjše zanimanje za inženirske poklice in neustrezno vseživljenjsko usposabljanje inženirjev. FEANI je pripravil predlog ukrepov za zaustavitev negativnih gibanj, ki že ogrožajo gospodarsko rast v Nemčiji in na Danskem. Poleg dialoga z Evropsko komisijo načrtuje širšo javno razpravo na evropski in nacionalnih ravneh o pomanjkanju inženirjev in inženirskih veščin.
TENDENCE V SLOVENIJI
Med državami, ki se srečujejo s pomanjkanjem inženirjev, je tudi Slovenija. Po poslovnih tendencah, ki jih objavlja Statistični urad, se podjetja v letošnjem letu srečujejo z največjim pomanjkanjem usposobljenih delavcev po osamosvojitvi leta 1991. To pomeni omejitveni dejavnik poslovanja za več kot tretjino podjetij v predelovalnih dejavnostih oziroma za 55 % več kot v istem obdobju lani. Pomanjkanje ostale delovne sile je manjše, z njim se srečuje 15% podjetij, a to je 88 % večje kot leto prej. Največje pomanjkanje usposobljenih delavcev je trenutno v gradbeništvu, kjer pomeni omejitveni dejavnik poslovanja kar za 48 % gradbenih podjetij, oziroma za 17% več kot v enakem obdobju lani. Pomanjkanje delovne sile je omejitveni dejavnik tudi v storitvenih dejavnostih, a se že dlje časa giblje v istih okvirih in se občutneje ne povečuje.
INŽENIRJI SO NOSILCI GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Inženirji spadajo v visoko ustvarjalno družbeno skupino, ki poganja tehnološki in družbeno-gospodarski razvoj. Podatki za leto 2006 kažejo, da je bila letna stopnja rasti števila zaposlenih v tej skupini (4 %) dvakrat višja od letne stopnje rasti števila vseh zaposlenih v Sloveniji (2 %). Najvišja stopnja rasti, in sicer 9 %, je bila v poklicih s področja naravoslovnih, matematičnih, računalniških in tehniških ved. Ni presenetljivo, da stopnja rasti sovpada z ekonomsko intenzivnostjo posameznih gospodarskih sektorjev. Tako so bile najvišje stopnje rasti števila zaposlenih med inženirji gradbeništva (21 %), kartografije in geodezije (12 %), elektrotehnike (9 %), elektronike in telekomunikacij (8 %) ter med informatiki in računalnikarji (13 %).
Gradbeništvo z velikimi javni naročili poganja gospodarsko rast v Sloveniji, zato je visoka stopnja rasti števila zaposlenih inženirjev v tem sektorju razumljiva. Tudi pri informatikih in računalnikarjih je rast razumljiva, saj potrebe po teh znanjih in veščinah naraščajo tako v gospodarstvu kot v javni upravi. Poleg tega se tudi sam sektor informacijske tehnologije hitro razvija in velja za enega najbolj dinamičnih v slovenskem gospodarstvu nasploh. Pozornost pritegne visoka stopnja rasti števila zaposlenih inženirjev elektronike in telekomunikacij. V preteklih letih je bilo zaposlovanje v telekomunikacijah dokaj pičlo. Na osnovi mednarodnih primerjav učinkovitosti največjih slovenskih telekomunikacijskih podjetij lahko v prihodnosti pričakujemo celo upadanje števila zaposlenih v teh podjetjih. Zato je zelo spodbuden podatek, da razvoj konkurence na trgu odpira nova delovna mesta. Država bi se morala tega bolj zavedati in še intenzivneje spodbujati razvoj konkurence na področju telekomunikacij.
| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | |
| Izobraževanje | 10,8 | 12,0 | 11,4 | 11,3 | 11,9 | 11,3 | 9,8 | 10,2 | 9,2 |
| Umetnost in humanistika | 5,8 | 5,8 | 5,8 | 6,7 | 6,9 | 6,2 | 5,9 | 5,5 | 5,1 |
| Družbene vede, poslovne vede in pravo | 41,2 | 41,1 | 41,6 | 42,8 | 41,6 | 44,5 | 47,3 | 45,5 | 49,6 |
| Naravoslovje, matematika in računalništvo | 4,7 | 3,9 | 3,2 | 3,6 | 3,9 | 3,4 | 3,8 | 4,0 | 3,5 |
| Tehnika, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo | 19,1 | 19,3 | 19,6 | 16,6 | 16,1 | 15,2 | 15,0 | 14,3 | 12,6 |
| Kmetijstvo in veterina | 2,9 | 2,7 | 2,6 | 2,9 | 3,1 | 2,2 | 2,3 | 2,4 | 2,4 |
| Zdravstvo in sociala | 10,1 | 9,6 | 10,4 | 10,7 | 9,9 | 10,3 | 9,1 | 10,9 | 9,9 |
| Storitve | 5,3 | 5,5 | 5,5 | 5,4 | 6,7 | 6,8 | 6,8 | 7,2 | 7,7 |
PREMAJHEN INTERES ZA ŠTUDIJ NARAVOSLOVJA, MATEMATIKE IN TEHNIKE
Inženirji so pomembni nosilci ustvarjanja novih znanj in inovacij, ustanavljanja novih podjetij in delovnih mest ter gospodarskega razvoja. Tega se zavedajo tudi voditelji držav EU, ki so poudarili, da so za prihodnji gospodarski razvoj in uresničevanje lizbonske strategije ključna znanja in veščine s področja naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike. Tudi slovensko gospodarstvo ostaja odvisno od podjetij in sektorjev, v katerih so za uspeh ključne inženirske veščine.
Navzlic tem dejstvom se interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. Število diplomantov s teh področij ne sledi povpraševanju na trgu. Delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in tehniških študijev med vsemi diplomanti se je zmanjšal s 23,8 % v letu 1998 na 16,2 % v letu 2006, pri čemer se je delež diplomantov tehniških študijev zmanjšal z 19,1 % na 12,6 %. Na drugi strani se bohoti delež diplomantov družbenih in poslovnih študije ter prava, ki je v letu 2006 dosegel že 49,6 %. Ob tem je treba poudariti, da se interes za študij računalništva, ki je vključen v gornje podatke, sicer izraziteje povečuje, a število diplomantov je razmeroma majhno in ne sledi potrebam po tovrstnih kadrih.
Med razlogi za zmanjševanje zanimanja za naravoslovne, matematične in tehniške študije po osamosvojitvi so strukturne spremembe v gospodarstvu, kjer smo bili priča razpadu velikih industrijskih konglomeratov in mednarodno uspešnih podjetij. Spremenile so se tudi družbene vrednote, zaradi česar so vse bolj priljubljeni študiji družbenih in poslovnih ved ter prava. Naravoslovni, matematični in tehniški študiji veljajo za težke, kar ne nazadnje potrjujejo tudi podatki. Delež študentov, ki študij uspešno zaključi, je pri družboslovnih in poslovnih študijih ter študiju prava, precej višji, kot pri študentih naravoslovnih, matematičnih in tehniških smeri.
Nekoč družbeno priznani inženirski poklici so izgubili ugled tudi zaradi razmeroma nizkih plač v primerjavi z drugimi poklici, med katerimi zagotovo najbolj izstopajo zdravniki in pravniki. A plačna razmerja v Sloveniji so tipična za tranzicijske države. Sindikati in organizacije, ki zastopajo zdravnike, pravnike, učitelje in javne uslužbence, so zelo močni in so za svoje interesne skupine zagotovili razmeroma visoke plače. Inženirji na drugi strani niso tako dobro organizirani. Manjka jim enotnosti in nimajo svojega sindikata. Razpon plač inženirjev je zato velik in nima skupnega imenovalca. Povprečna inženirska plača je nižja od povprečnih plač primerljivih poklicev v javnem sektorju. Pomenljiva je tudi primerjava med številom diplomantov naravoslovnih, matematičnih in tehniških študijev ter številom zaposlenih v teh poklicih. Primerjava namreč potrjuje, da veliko diplomantov po opravljenem študiju ali po krajši karieri presedla v bolje plačane poklice, zlasti na področju trženja, poslovodenja in v javni upravi.
POMANJKANJE AKTIVNIH POLITIK ZA ODPRAVLJANJE PROBLEMA POMANJKANJA VEŠČIN
Pomanjkanje inženirjev se bo v prihodnjih letih v Sloveniji povečevalo. Položaj bodo dodatno zaostrili negativni demografski trendi, pri katerih je Slovenija na evropskem repu. Če želimo zmanjšati negativne posledice pomanjkanja inženirjev, moramo nemudoma ukrepati. Povečati bi morali zanimanje za inženirske poklice, potrebujemo pa tudi proaktivno politiko na področjih priseljevanja, davčne politike in izobraževanja.
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo odprla trg dela. S tem se je priliv delovne sile iz drugih držav povečal, a je osredotočen na manj kvalificirane delavce, še zlasti v gradbeništvu. Priliv inženirjev je zanemarljiv. V preteklosti je sicer bilo nekaj pobud za odprtje trga za inženirje na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij. A narejeno ni bilo praktično ničesar in Slovenija nima aktivne politike, s katero bi pritegnila vrhunsko usposobljene kadre.
Slovenija pri privabljanju strokovnjakov tudi ni konkurenčna. Plače strokovnjakov so precej nižje od plač primerljivih poklicev v razvitejših članicah EU. Obdavčitev dela v Sloveniji je bistveno previsoka. Kljub pobudam za znižanje obdavčitve dela, je vlada odstopila od začrtanih reform in ni naredila občutnejših sprememb. V prihodnje bo treba zmanjšati obdavčitev dela in ustvariti boljše razmere za privabljanje vrhunskih kadrov iz tujine.
Aktivnejšo vlogo pri odpravljanju pomanjkanju inženirskih veščin bi morali prevzeti tudi sami inženirji. Slediti bi morali zgledom držav, kot sta Danska in Nemčija, ter oblikovati močna inženirska združenja, ki bodo promovirala njihove poklice. Promovirati bi morali vseživljenjsko usposabljanje inženirjev, še zlasti v podjetjih, ki bi omogočalo njihovo zaposljivost v inženirskih poklicih skozi celotno delovno dobo.
Dušan Caf
