Čedalje izrazitejša potreba tujih podjetij po »razkazovanju« družbene odgovornosti ima svoje korenine predvsem v čedalje večji stopnji globalizacije. To v različnih okoljih sprejemajo različno. V nekaterih državah, predvsem takšnih z razmeroma zaprtim gospodarstvom, ima »nacionalni interes« večjo specifično težo kot drugod, zagovornikom te (v argumentiranju političnih odločitev tolikanj uporabne) fraze, ki se je še dobro spomnimo v povezavi s prodajo Pivovarne Union tujemu kupcu, pa omogoča določeno stopnjo prednosti pred tujo konkurenco, ne glede na kakovost izdelkov ali storitev. Na drugi strani obstajajo okolja z zelo nekritičnim pogledom na obnašanje in delovanje tujih podjetij, ki si lahko v konkurenčnem boju z lokalnimi konkurenti (če ti sploh še obstajajo) privoščijo tako rekoč vse, tudi najbolj skrajne prijeme, kakršni so podpiranje te ali one politične opcije, financiranje oboroženih spopadov ali »zgolj« brezobzirno izkoriščanje naravnih bogastev.
KAJ KAŽEJO RAZISKAVE PO SVETU
Na naraščajočo potrebo po ureditvi tega precej neuravnoteženega položaja se je z ustanovitvijo organizacije UN Global Compact odzvala tudi OZN. Pred dvema letoma je ta na konferenci Global Compact Leaders Summit v sodelovanju z družbama Goldman Sachs in McKinsey predstavila tri zanimiva poročila, ki lepo odsevajo pomen izvajanja družbene odgovornosti v praksi.
Raziskava, ki jo je predstavila investicijska banka Goldman Sachs in ki žal pokriva le gospodarske sektorje energetike, rudarstva, prehrambne industrije in medijev, je pokazala, da so podjetja, ki so percipirana kot vodilna na področju uvajanja novih okoljskih, družbenih in upravljavskih (ECG) politik za ustvarjanje vzdržne konkurenčne prednosti v obdobju 2005–2007 presegla povprečno rast, zabeleženo na borzi, za kar 25 odstotkov, obenem pa jih je 72 % raslo hitreje od neposredne konkurence.
Družba McKinsey je predstavila komplementarno raziskavo, izvedeno med vodilnimi uslužbenci sodelujočih podjetij. Kar prek 90 % izvršnih direktorjev se z uvajanjem novih okoljskih, družbenih in upravljavskih (ECG) politik v strategijo in poslovanje svojih podjetij ukvarja več, kot se je pred petimi leti. Pokazala pa se je precejšnja razlika med načelnimi izjavami in dejanji. Razlika med besedami in dejanji je še posebno velika pri vprašanju vključevanja korporacijske odgovornosti v celotno preskrbovalno verigo; 57 % direktorjev namreč meni, da bi morala biti ta odgovornost del preskrbovalne verige njihovega podjetja, le 27 % pa jih ugotavlja, da je temu tudi v resnici tako.
SLOVENSKI HORUS S ČRNIMI PIKAMI
Žal podobne raziskave, ki bi se nanašala na Slovenijo, ni. Vendar se tudi pri nas stvari očitno razvijajo. Leta 2004 je bil ustanovljen zavod IRDO (Inštitut za razvoj družbene odgovornosti), pred kratkim pa je IRDO skupaj s PRSS (Slovenskim društvom za odnose z javnostmi) podelil tudi prvo nagrado za družbeno odgovornost v Sloveniji, imenovano Horus. Prvega Horusa v kategoriji velikih podjetij je prejelo podjetje Trimo, podeljena pa sta bila še v kategoriji malih in srednje velikih podjetij.
Kljub samim pohvalam, ki jih lahko namenimo razširjenemu sodelovanju slovenskih »piarovcev« z IRDO in seveda sami ideji nagrade za družbeno odgovornost, pa ne moremo mimo nekaterih črnih pik. Prva in največja je dejstvo, da podatka o zmagovalcih v času pisanja še vedno ni ne na spletnih straneh organizatorjev ne na spletni strani www.horus.si, kjer nas še vedno vabijo k prijavi. Vsem dobrim namenom navkljub je tudi to eden primerov družbene (ne)odgovornosti, v tem primeru celo tistih, ki naj bi imeli za to še posebno izostren občutek.
ODGOVORNOST »NAŠIH« MULTINACIONALK
Zato nas je zanimalo, kako je z ostrino tega občutka pri tujih podjetjih na slovenskem trgu IT. Podružnice in druge pravnoorganizacijske oblike tujih multinacionalk s svojimi partnerskimi ekosistemi v Sloveniji namreč v veliki meri realno obvladujejo trg IT. Za mnenja in dejanske rezultate s tega področja smo zato povprašali globalno in lokalno najpomembnejše med njimi, o čemer si več lahko preberete v nadaljevanju.
Vsa vprašana podjetja so na ista vprašanja odgovorila zelo različno, kljub temu pa imajo odgovori nekaj skupnih točk. Če »začnemo z dobro novico«, je to dejstvo, da vsa podjetja o razporeditvi sredstev za humanitarne in sponzorske namene odločajo na lokalni ravni. Bržčas je sicer razlog za to izkoriščanje poznavanja trga, ki je obenem tudi glavni razlog za obstoj katerekoli lokalne podružnice, a učinek je na koncu vendarle enak. Slaba novica pa je, da niti eno izmed vprašanih podjetij ne želi razkriti višine sredstev, namenjenih v dobrodelne ali sponzorske namene. Kar lahko pomeni skromnost vprašanih, zelo nizke zneske, porabljene v ta namen, ali pa samo togost korporativnih pravil.
Iz navedenih odgovorov pa je razvidno še nekaj nemara pomembnejšega. Očitno obstajajo nekatera zelo konkretna, sicer kar se le da natančno oblikovana vprašanja v zvezi z družbeno odgovornostjo, ki jih v podružnicah tujih IT-velikanov (in bržčas tudi drugih družb v večinski tuji lasti pri nas) ne morejo ali nočejo razumeti.
Med klasičnimi odgovori na »neprijetna« vprašanja v zvezi s konkretnimi dejavnostmi na področju družbene odgovornosti se vprašani največkrat zatekajo k sicer hvalevrednim in lepo zvenečim, a vendarle zgodbam iz tujine. Takšna je denimo »namestitev solarnih celic v več podružnicah po vsem svetu« ali pa prihranek »5 milijard kilovatnih ur na leto, kar je primerljivo z energijo, ki jo porabi mesto luči, Pariz«. Kolikor je meni znano, sončne celice še niso nameščene, omenjena količina električne energije pa obsega več kot 37 % vse leta 2007 v Sloveniji porabljene električne energije, zato težko sklepamo, da te razveseljujoče številke veljajo za našo državo. Zanimivo je tudi dojemanje družbene odgovornosti, ki se kaže z izpostavljanjem sponzoriranja konferenc ter »modeli soudeležbe pri pokroviteljstvih, donacijah in podobnih lokalnih pobudah,« ki so na voljo lokalnim partnerjem, in to na vprašanje o najpomembnejših dosežkih v letu 2008. Z drugimi besedami, ozaveščanje uporabnikov o izdelkih in storitvah je predstavljeno kot bistvo družbene odgovornosti. Podobnega tipa je tudi izjava: »V letu 2009 bomo še utrdili svoj vodilni položaj na področju družbene odgovornosti.« Lepo in prav, a močno dvomim o pravilnosti dojemanja družbene odgovornosti kot še enega izmed torišč konkurenčnega boja med podjetji iz sektorja IT.
Seveda so to le moje morda napačne interpretacije morda nerodnih odgovorov. Ali so pravilne ali napačne, ali vas zaradi spodnjih odgovorov zmrazi ali vam je toplo pri srcu, ali iz njih veje družbena odgovornost ali zgolj skrb za blagovno znamko, pa presodite sami, saj smo ravno zato odgovore vseh vprašanih pustili neskrajšane in v enaki obliki, kakor smo jih prejeli. Izjema je podjetje Oracle, ki smo ga kot enega pomembnejših ponudnikov programske opreme v Sloveniji seveda tudi povprašali po istih rečeh kot druge tuje ponudnike, a so nam odgovorili, da »na podlagi korporacijskih pravil od konca fiskalnega leta do uradne objave poslovnih rezultatov ne smejo komentirati nobenih finančnih podatkov ali kakih drugih poslovnih vsebin«.
ŠTIRI VPRAŠANJA ZA PETERICO
Kako vaše podjetje dojema svojo družbeno odgovornost v posameznih okoljih, kjer deluje? Konkretno v Sloveniji?
Canon: V Canonu verjamemo, da je upoštevanje interesov družbe in okolja sestavni del dobre poslovne prakse. Ena od Canonovih globalnih poslovnih strategij je tudi izpolnitev družbene odgovornosti, ki upošteva vpliv poslovanja na kupce, zaposlene, skupnost in okolje. V Sloveniji povzemamo globalno pobudo in dodajamo lokalno noto.
Cisco: Tako globalno kot lokalno želimo čim več vrniti v okolje, v katerem delujemo, kar je tudi ključni element v naši korporativni kulturi. Oblikovali smo več programov, kjer sodelujemo tudi z lokalnimi partnerji. Prav tako Cisco sodeluje s humanitarnimi organizacijami, ustanovili smo tudi Cisco Foundation, ki sodeluje z neprofitnimi organizacijami po vsem svetu. V Sloveniji pa največkrat sodelujemo direktno z organizacijo, ki ji želimo donirati sredstva.
Hewlett-Packard: V podjetju HP se ne osredotočamo zgolj na lastno poslovanje, temveč delujemo družbeno odgovorno do okolja, v katerem smo. V okviru družbene odgovornosti smo izbrali tri glavna področja. Prvo je vpeljava visokih standardov na področju družbenih in okoljskih standardov v naši dobavni verigi. Drugo pomembno področje je izboljšanje energijske učinkovitosti naših izdelkov in poslovanja. Med izvedenimi projekti sta tudi uporaba električne energije iz obnovljivih virov ter namestitev solarnih celic v več podružnicah po vsem svetu. Tretje področje, na katerem kot odgovorno vodilno podjetje poskušamo narediti več, je recikliranje in vnovična uporaba izdelkov.
IBM: IBM v vseh okoljih deluje kot korporacija z visokimi etičnimi merili, razvitim sistemom vrednot in občutkom družbene odgovornosti. Leta 2011 bo IBM praznoval 100-letnico delovanja, pri čemer je v Sloveniji prisoten že več kot 70 let. V tem času se je marsikaj spremenilo, v mislih imam predvsem učinkovito spremembo našega poslovnega modela in inovacije. IBM je danes podjetje znanja in snuje inovacije, ki štejejo za IBM in svet. V tem duhu pa tudi razume svojo družbeno odgovornost v vsakem posameznem okolju, v katerem deluje. To pomeni, da lahko zaradi tehnologije, ki je danes na voljo, na primer modreje ravnamo z energijo, zmanjšamo prometne zastoje v mestih in omejimo izpuste toplogrednih plinov v okolje ali pa očitno skrajšamo čakalne vrste pred zdravstvenimi ambulantami. Tudi slovenski trg zahteva inovativne rešitve in že nekajkrat je bila prav v Sloveniji izpeljana prva implementacija v svetovnem merilu. Pri tem naj predvsem izpostavim zeleno IT-tehnologijo.
Microsoft: Družbeno odgovorno je naše poslovanje že samo po sebi. Družbeno odgovornost jemljemo zelo resno, saj se zavedamo, da imajo lahko Microsoftove poslovne odločitve pomemben vpliv na deležnike in skupnosti, v kateri poslujemo. Od začetka svoje prisotnosti v Sloveniji se je Microsoft dejavno vključeval tudi v lokalno skupnost. Jasno začrtana pot vključuje tesno sodelovanje s slovenskimi partnerji in z lokalnimi podjetji pri razvoju novih rešitev in reševanju poslovnih izzivov. Poleg tega se Microsoft dejavno vključuje tudi v številna prizadevanja na področju izobraževanja in premostitve digitalnega razkoraka.
S&T Slovenija: Družbeno odgovornost v S&T Slovenija razvijamo predvsem v dveh smereh: odgovorni smo do svojih zaposlenih in do okolja. Pri zaposlenih se predvsem trudimo na različne načine ustvarjati prijetno in spodbudno delovno okolje. Podpiramo tudi prostočasne aktivnosti svojih zaposlenih v okviru internih sponzorstev in donacij, ki pomenijo finančno pomoč društvom, klubom in organizacijam, v okviru katerih delujejo naši zaposleni. V okviru razvoja inovativnega okolja pa zaposlene spodbujamo tudi h koristnim predlogom na vseh področjih delovanja podjetja. V skrbi za okolje smo sprejeli kar nekaj ukrepov pri zmanjševanju porabe električne energije, v podjetju pa poteka tudi ločeno zbiranje odpadne embalaže (žarnice, zamaški, papir).
Kakšne so bile vaše dejavnosti (v Sloveniji) na tem področju v letu 2008?
Canon: Vsi zaposleni v Canonu delujemo v skladu s korporativno filozofijo Kyosei: »Living and working for the common good« – torej »živeti in delati za skupno dobro«. Podjetje Canon Adria je del certificiranja vseh Canonovih družb, zato je pridobilo certifikat ISO 14001, s katerim se obvezuje, da bo delovalo v skladu z globalnimi okoljevarstvenimi smernicami korporacije in pa s predpisi v lokalnem okolju. Certifikat se vsakoletno obnavlja in nadgrajuje z novimi cilji in nalogami, ki si jih zada podjetje, saj je vsakič znova predmet presoje. V letu 2008 smo dali poseben poudarek pokroviteljstvu dogodkov, kot so Microsoftova NT konferenca, mednarodni oglaševalski festival Golden Drum v Portorožu ter IDC-jeva konferenca. Kljub trenutnemu nestabilnemu stanju gospodarstva tudi v tem letu nadaljujemo s podobnimi aktivnostmi. Posvečamo se tudi ozaveščanju svojih uporabnikov in partnerjev. Slednjim so na voljo modeli soudeležbe pri pokroviteljstvih, donacijah in podobnih lokalnih pobudah. S svojimi rešitvami za celovito upravljanje izpisov nadzorujemo tiskanje in spodbujamo dvostransko izpisovanje ter v podjetja uvajamo sisteme za učinkovito upravljanje z dokumenti.
Cisco: V letu 2008 smo se osredotočili na dve področji družbene odgovornosti, in sicer izobraževanje in zdravje otrok. Zelo smo ponosni, da imamo v Sloveniji šest Ciscovih omrežnih akademij (Cisco Networking Academy), ki je vrhunski izobraževalni program za področji omrežij in informacijske tehnologije za študente in dijake. Program je brezplačen in omogoča slušateljem pridobiti IKT-znanja, ki jih potrebujejo za pridobitev službe in v veliki večini pri prvi zaposlitvi. Veseli nas, da smo lahko pomagali tudi otrokom, ki pomoč najbolj potrebujejo. Letovanje na morju smo omogočili otrokom v Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček in pomagali pri nakupu nujno potrebnega ultrazvoka Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Hewlett-Packard: Med najpomembnejšimi v letu 2008 je bila donacija denarnih sredstev varstvenim centrom Zveze Sonček za nakup računalnikov. HP Slovenija se je odločil, da sredstva, namenjena za novoletna darila, nameni Zvezi Sonček, ki združuje 15 regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom ter Športno društvo Žarek.
IBM: Projekt Big Green se je in se aktivno izvaja tudi v Sloveniji. Napredna podjetja namreč ekološke ozaveščenosti ne vidijo več kot z zakonom predpisane zahteve, temveč kot priložnost za poslovno rast. Podjetja vse bolj izražajo skrb za okolje in se lotevajo projektov za zmanjševanje stroškov energije, pri čemer lahko povemo, da je v slovenskih podjetjih prisotno več kot 20 IBM-ovih strežnikov System z. Zmanjševanje stroškov za energijo se namreč začne z virtualizacijo. Vsako IBM-ovo inovacijo najprej preizkusimo v lastni hiši, nato jo ponudimo trgu. Tako smo na primer v IBM-u že izpeljali konsolidacijo približno 3900 strežnikov na približno 30 virtualiziranih strežnikih System z. Rezultati so zavidljivi. Prehod na novi sistem je porabo energije zmanjšal za 80 %, kar bo v petih letih naneslo 250 milijonov dolarjev.
Microsoft: Microsoft v Sloveniji izvaja pobudo Učimo se za življenje, pri tem pa sodeluje z Mladinskim informativnim svetovalnim središčem Slovenije (MISSS), nevladno organizacijo, ki koordinira program v 11 mladinskih informacijskih in svetovalnih središčih. V preteklem letu se je v program Učimo se za življenje vključilo 1600 ljudi, program pa je že od vsega začetka delovanja (od leta 2005) sprejet zelo toplo. Izvajanju programa v Sloveniji v letu 2008 je Microsoft namenil 66.000 evrov, letos smo na NT konferenci zanj prispevali 59.650 evrov. V sodelovanju z Domom starejših občanov Fužine in s podjetjem Lenovo pa je Microsoft odprl tudi računalniški kotiček, ki starejšim občanom omogoča, da izkoristijo prednosti tehnologije za komunikacijo, izobraževanje in ustvarjalnost.
Poleg razširjanja znanj, potrebnih za uspeh v gospodarstvu, Microsoft velik del svojih prizadevanj usmerja tudi v spodbujanje inovativnih podjetij. Za doseganje tega cilja je Microsoft v regiji odprl več centrov za inovacije Microsoft Innovation Center. Med njimi je tudi center v Mariboru, ki je bil ustanovljen skupaj s partnerji Univerza v Ljubljani, Tovarna podjemov in podjetje FMC. Microsoft sodeluje tudi v okviru centra Southeastern Europe Centre for eGovernance Development, kjer poleg Microsofta in slovenske vlade sodeluje tudi pobuda Electronic South East Europe (eSEE) Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo.
Ne nazadnje je treba omeniti še študentsko tekmovanje Imagine Cup, v katerem letos sodeluje več kot 300.000 študentov iz 100 držav, tudi iz Slovenije. Na tem tekmovanju študentje predstavljajo svoje zamisli za rešitve resničnih problemov sveta in z dobrimi rešitvami pripomorejo tako k razvoju skupnosti kot k svojemu razvoju in uspehu.
S&T Slovenija: V letu 2008 smo podpirali športne, kulturne in humanitarne dejavnosti, v katerih so naši zaposleni aktivno sodelovali. Med njimi so Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, glasbeno-plesni festival Zmigaj se!, Slovensko društvo Hospic, Planinsko društvo Kamnik, podružnična šola šole Rudnik. Fleksibilnost in zanesljivost kot vrednoti S&T Slovenija smo prepoznali tudi v mladem moštvu Motorsport.si in Rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško.
Na kateri svoj korak v smeri večje družbene odgovornosti v letu 2008 ste najponosnejši?
Canon: Ponosni smo prav na vsak del družbeno odgovornega delovanja, in ne bi bilo prav, da kateremu od njih pripisujemo večji pomen.
Cisco: Če želimo doseči resnično pozitiven vpliv, morajo biti aktivnosti družbene odgovornosti podjetja dolgoročne in stalne. Tako npr. Ciscova omrežna akademija v Sloveniji deluje že od leta 2003, na kar smo zelo ponosni.
Hewlett-Packard: HP je prvo podjetje na področju informacijskih tehnologij, ki je objavilo podatke o izpustih toplogrednih plinov pri izdelavi izdelkov, ki se nanašajo na najpomembnejše dobavitelje. Poročanje je del HP-jeve zaveze k boljši preglednosti in spodbujanju drugih podjetij k promociji odgovornosti v dobavni verigi. HP je izpuste toplogrednih plinov, ki so povezani z uporabo energije, zmanjšal za 4 odstotke v primerjavi z letom 2007.
IBM: Zagotovo na projekt Big Green. Ob natančnem sledenju programa bodo novi izdelki in storitve pomembno zmanjšali energetsko porabo v številnih podjetjih, še posebej v takšnih z večjimi podatkovnimi središči. Na podlagi lastnih izkušenj ocenjujemo, da bi lahko računalniški center velikosti 2400 m2, ki danes letno porabi za energijo 2,6 milijona dolarjev, stroške za energijo prepolovil. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je primerljivo z izpusti, ki jih povzroči 1300 avtomobilov. Še več, IBM načrtuje do leta 2010 podvojitev računske zmogljivosti strežnikov, ne da bi se povečala poraba energije ali ogljični odtis. To bo prihranilo 5 milijard kilovatnih ur na leto, kar je primerljivo z energijo, ki jo porabi mesto luči, Pariz.
Microsoft: Velik poudarek dajemo solidarnosti: podjetje je junija 2008 predstavilo interni program prostovoljstva, s katerim želi svojim zaposlenim omogočiti, da se dejavno vključujejo v svoje okolje. Program Microsoftovega prostovoljstva zaposlenim ponuja tri dodatne plačane dela proste dni na leto, ki jih lahko porabijo za prostovoljne dejavnosti. Tako jih neposredno spodbuja in podpira njihovo udejstvovanje v prostovoljskih programih in ustanovah. Letos se posvečamo predvsem poučevanju otrok in učiteljev po osnovnih šolah o varni uporabi interneta. Vse večjo pozornost namenjamo tudi odgovornejšemu odnosu do okolja – nekaj pomembnih korakov v tej smeri smo naredili na letošnji NT konferenci.
S&T Slovenija: Ponosni smo na svoje zaposlene. Skupaj z njimi smo oblikovali svojo novo znamko in skupaj z njimi uspešno in aktivno udejanjamo naše cilje. Tudi na področju družbene odgovornosti.
Kakšni so vaši načrti in morebitni dosežki na tem področju v 2009?
Canon: Leto 2009 je zaradi spleta različnih okoliščin zelo posebno leto in čutimo odgovornost, da nadaljujemo z dosedanjimi pobudami in svoje družbeno odgovorno delovanje še okrepimo.
Cisco: Cisco Networking Academy ostaja naše glavno področje, poleg tega pa bomo še naprej iskali področja, kjer je naša pomoč najpotrebnejša.
Hewlett-Packard: Za leto 2009 načrtujemo, da bomo še utrdili svoj vodilni položaj na področju družbene odgovornosti s povečano transparentnostjo dobavne verige in zmanjševanjem vpliva na okolje. Nadaljevali bomo z uresničevanjem zastavljenih ciljev, kot je obveza, da do leta 2010 zmanjšamo energijsko porabo svojih izdelkov in poslovanja za 20 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 2005.
IBM: IBM-ov Big Green je danes v drugi fazi od načrtovanih petih. V tej fazi želimo podjetjem, tudi v Sloveniji, pomagati premostiti razkorak med zahtevami po bolj ekološko ozaveščenem delovanju na eni strani ter nižanjem stroškov na drugi. IBM se lahko pohvali, da je od začetka projekta že več kot 2000 strankam posredoval tehnologijo, ki je njihove energetske izdatke zmanjšala za več kot 40 %.«
Microsoft: Nadaljujemo program prostovoljstva z izobraževanjem otrok in mladostnikov o varni rabi interneta. Poleg tega smo letos v Sloveniji že predstavili dva nova programa, Microsoft DreamSpark, ki študentom in dijakom omogoča brezplačen dostop do širokega nabora profesionalnih razvojnih in oblikovalskih orodij, in program BizSpark, nadaljevanje programa DreamSpark , ki je namenjen mladim tehnološkim podjetjem in podjetjem v ustanavljanju. Nadaljujemo tudi tekmovanje Imagine Cup, donacije programske opreme nevladnim, neprofitnim organizacijam, program Učimo se za življenje, kjer finančno in z našim znanjem podpiramo manj privilegirane, da lažje pridejo do znanja in z njim do novih priložnosti.
S&T Slovenija: V letu 2009 aktivno delujemo na področju zagotavljanja prijaznega in spodbudnega delovnega okolja za zaposlene, prejeli smo tudi certifikat Družini prijazno podjetje, kjer smo sprejeli posamezne ukrepe, ki zaposlenim pomagajo pri usklajevanju družine in dela. Zaposlene pa smo začeli tudi aktivno vključevati v aktivnosti varovanja okolja. Tako vsi zaposleni s konkretnimi predlogi sodelujemo pri iskanju možnosti varčevanja z energijo, hkrati pa ločeno zbiramo odpadno embalažo.
Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Boštjan Klajnščak
