V Srednji Ameriki bo potrošnja za IT v segmentu malih podjetij rasla s povprečno letno stopnjo 13,3 %. Države z največjo rastjo potrošnje v tem segmentu v obdobju naslednjih petih let bodo Brazilija (15,7 %), Kolumbija (14,3 %) in Mehika (12,2 %).

Malce severneje, v ZDA, je slika precej drugačna. Potrošnja za IT bo v letu 2012 sicer presegla 162 milijard USD, vendar pa od leta 2007 dalje raste s povprečno letno stopnjo »le« 6,3 % (kar ob padajoči vrednosti dolarja pravzaprav pomeni negativno rast). Največji del omenjene vsote še vedno pomeni strojna oprema, vendar pa se z rahlo višjo stopnjo povečuje potrošnja tako za programsko opremo kot za storitve IT. Čeprav bodo stopnje rasti nižje kot v preteklosti, pa bo rast potrošnje v segmentu SMB še vedno večja od skupne, zaradi česar se bo delež segmenta SMB v tej v prihodnje še naprej povečeval.

Na azijskih trgih bo letna stopnja primerna siceršnji gospodarski rasti; v azijsko-pacifiškem segmentu SMB bo namreč do leta 2011 znašala 8,8 % letno (kar je glede na stopnje rasti BDP celo nekam počasi), najhitreje rastoči trg pa bo Indija, kjer bodo po napovedih analitske hiše IDC podjetja SMB vsako leto porabila za kar 16,1 % več sredstev. Glede na stopnjo rasti Indiji sledita Vietnam s povprečjem 14,4 % ter Kitajska z 11 % letno.

V naši ožji soseščini, regiji CEE (Srednja in Vzhodna Evropa) bo potrošnja za IT v podjetjih SMB v letu 2011 presegla 20 milijard USD (to je približno 22-kratnik celotne potrošnje za IT v Sloveniji). V letu 2006 so bila za levji delež te potrošnje odgovorna podjetja SMB, ki so zapravila 56 % vseh sredstev, namenjenih IT v regiji CEE. Prispevek podjetij s segmenta SMB tako z vidika BDP-ja kot števila delovnih mest je precejšen. Strojni opremi sicer še vedno namenijo največji del svojega proračuna za IT, a relativno gledano je delež investicij v programsko opremo vsako leto večji.

KAKO JE PRI NAS

Gibanje rasti in nasploh trendi IT-potrošnje v segmentu SMB v Sloveniji so po eni strani povsem primerljivi s tistim, kar lahko zasledimo na tujih trgih: mala in srednje velika podjetja obsegajo daleč največji del gospodarskih družb (po podatkih AJPES-a v letu 2007 kar 98,4 %), navadno tudi največji posamezni segment trga IT, in so razmeroma nenasičen segment trga. Toda po drugi strani so stvari bistveno drugačne. Na enem najpomembnejših torišč in indikatorjev razvoja informacijske družbe, na področju storitev IT so namreč mala podjetja v letu 2006 obsegala komaj 3,2 % celotnega trga, v letu 2007 pa celo 3,1 %. Glede na rezultate raziskave IDC o namerah za leto 2008 pa se bo ta delež še zmanjšal. Vzrokov za tako gibanje je lahko precej, od tega, da mali postajajo veliki (dvomim), do tega, da je zavest o poslovnem pomenu naprednejših tehnologij v tem segmentu manjša kot drugod (precej verjetneje). Če se malce bolj posvetimo drugi možnosti, je prav mogoče, da levji delež k problemu prispeva odnos ponudnikov storitev. Večina jih namreč zatrjuje, da je nizka stopnja zavedanja o koristih IT-ja glavni razlog, da se resneje ne podajo na ta segment trga, po drugi strani pa jim ta razlog hkrati služi tudi kot argument. Gre namreč za to, da nobeno podjetje ne vidi koristi v tem, da bi vlagalo čas in denar v izobraževanje (tega segmenta) trga, potem pa bi sadove njihovega truda po vsej verjetnosti želi drugi ponudniki. Na drugi strani (no ja, morda celo na isti) pa je težava v tem, da mala podjetja niti ne razmišljajo o tem, da bi se pozanimala glede ponudbe ponudnikov, ki jih poznajo, saj jih vidijo kot velike in kot take neprimerne, saj menijo da so: a) nagnjeni k ignoriranju dejanskih zahtev in »porivanju« glede na njihovo mnenje in maržo najprimernejše rešitve, in b) preprosto rigidni in v tem segmentu zato neučinkoviti.

PORABA ZA IT V SEGMENTU SMB PREHITEVA TRG

Sodeč po odgovorih na vprašanje o višini proračunov za IT, ki je bilo v zadnji raziskavi trga analitske hiše IDC v podjetjih končnih IT-uporabnikih v začetku tega leta postavljeno podjetjem vseh velikosti, bo poraba malih podjetij (do 100 zaposlenih) v Sloveniji v letu 2008 glede na lansko leto zrasla za več kot 15 %, merjeno v evrih. Ob upoštevanju tečajnih razlik in primerjavi te stopnje rasti s stopnjo rasti celotnega IT-trga v Sloveniji tako pridemo do sklepa, da poraba v malih podjetjih raste za okrog 15 odstotnih točk hitreje kot na celotnem trgu. Kar ob upoštevanju dejstva, da mala podjetja potemtakem k stopnji rasti prispevajo več kot srednja in velika ali največja pomeni, da lahko brez pomislekov že zdaj zapišemo, da bo ta tolikanj zapostavljeni segment gospodarstva v letu 2008 pomenil gonilo rasti slovenskega IT-trga.

Podobna gibanja lahko zasledimo tudi v segmentu SMB kot celoti, torej z vključenimi srednje velikimi podjetji (od 100 do 249 zaposlenih). Potrošnja v tem segmentu se bo namreč po napovedih odgovornih za IT v teh podjetjih, merjeno v evrih, povečala za 14 %, medtem ko napovedana stopnja rasti celotnega trga IT v Sloveniji v letu 2008 znaša »ubornih« 7,4 %.

ZAKAJ IN KAKO PODJETJA SMB VLAGAJO V IT

Čeprav večina podjetij iz segmenta SMB meni, da so njihove naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije v skladu z njihovimi poslovnimi strategijami, jih precejšen odstotek nima znanja, ki bi jim omogočalo gospodarno upravljanje s temi tehnologijami. Poleg tega (to utegne zveneti protislovno glede na zgoraj omenjene trende) so vlaganja v informacijsko tehnologijo prioriteta za manj kot polovico vseh vprašanih, manj kot tretjina jih ima konsistentno politiko nabave in načrtovanja IKT, še manj pa se jih ukvarja z ocenjevanjem uspešnosti svojih investicij v IKT.

Obenem je to tudi tema, glede katere se podjetja iz segmenta SMB lahko največ naučijo od velikih in največjih organizacij – kako čim uspešneje usklajevati investicije v IKT s poslovnimi usmeritvami podjetja. Mala in srednje velika podjetja namreč večinoma skrbijo trenutne zahteve poslovanja, denimo izboljševanje odnosov s strankami prek spletnih strani, klicnih centrov in neprekinjenega poslovanja, medtem ko so večje organizacije s svojimi investicijami v IKT zazrta precej dlje v prihodnost poslovanja in razmišljajo o personalizaciji, inovacijah in sodelovanju v naslednjih nekaj letih. Zato »usklajenost s poslovnimi usmeritvami« za podjetja SMB pomeni, da so poslovne usmeritve uspešnejša prodaja, zmanjševanje stroškov in prehitevanje konkurence, medtem ko za naslednjo stopnjo razmišljanja največkrat preprosto ni časa. Poleg tega so večja podjetja in organizacije že dolgo tega spoznali, da morajo poslovne procese preoblikovati in načrtovati v skladu s svojimi investicijami v IKT ter meriti uspeh tako vlaganj kot skupnih prizadevanj.

Prav sledenje tem trendom je že samo po sebi največja priložnost za podjetja iz segmenta SMB. In kako ta lahko sploh začenjajo razmišljati o tem? In kako to potem »prevesti« v prakso?

Najlaže tako, da si zastavimo naslednja tri vprašanja:
• Kako lahko z uporabo IKT izboljšamo uporabniško izkušnjo?
• Kako lahko spodbudimo inovacijsko usmerjenost znotraj podjetja?
• S katerimi orodji bi lahko (spet znotraj podjetja) učinkoviteje sodelovali?
•
Seznam pa seveda ni tako omejen, kot bi lahko morda sklepali na podlagi zgornjih vprašanj. Še večje koristi kot nekaj generičnih vprašanj bi namreč prineslo neprestano izboljševanje poslovnih procesov, kulture in metrike v smeri čedalje večje integracije informacijskih in komunikacijskih tehnologij v poslovno strategijo. Koristi novih tehnologij namreč ne izhajajo zgolj iz njihovega vpeljevanja, temveč predvsem iz ustreznega spreminjanja poslovnih procesov v organizaciji ter izobraževanja zaposlenih in kupcev v smeri čim bolj kompetentne (iz)rabe teh tehnologij.

POSLOVNI FOKUS IN NAČRTOVANJE IT Z ROKO V ROKI

Mala in srednje velika podjetja so, tako kot pravzaprav vsa druga, osredotočena na eno stvar, in sicer ustvarjanje dobička. Večinoma so specializirana za eno dejavnost, denimo finančne storitve ali čiščenje poslovnih prostorov. Zato nimajo ne časa ne človeških virov, s katerimi bi lahko sledila tehnološkemu napredku in s tem dolgoročneje načrtovala svoja vlaganja v IT, kar bi pravzaprav za podjetje pomenilo dodano vrednost. To je razlog, zaradi katerega se takšnim podjetjem splača vlagati v (iz)gradnjo zdravega poslovnega odnosa s kom, ki bi jim svetoval in pomagal pri teh odločitvah. To je lahko ponudnik storitev, svetovalec ali prodajalec, bistveno je le in predvsem zaupanje, saj naj bi bila bistvena korist tega odnosa za podjetja SMB predvsem prilagajanje investicij v IT poslovnim potrebam ter vzpostavitev realistične metrike, ki bo v prihodnje pripomogla k pametnejšim odločitvam, tako glede samih informacijskih tehnologij kot tudi glede celotnega poslovanja.

Moj mikro, September 2008 | Boštjan Klanjščak |