No ja, glede na to, da pri nas nimamo metrojev in jih verjetno še zelo dolgo ne bomo imeli, je pričakovati enako storitev morda malce preveč. Za avtobuse je zadeva malce bolj zapletena, saj so odvisni od razmer na cesti, torej tudi od drugih. Lahko pričakujemo za vlake? Morda. Vsekakor je kompleksnost vlakovnega prometa manjša od cestnega, sledljivost pa večja, tako da bi bilo mogoče kaj narediti. Lahko pričakujemo, da bodo nove tehnologije naredile naš javni prevoz, kakršen koli že je, prijaznejši uporabniku? Kaj pa, če so ga že, pa mi tega niti ne vemo?
PRIJAZEN JAVNI PREVOZ
Kaj bi naj izraz prijaznost do uporabnika v javnem prevozu sploh pomenil? Prijaznost je lahko cena prevoza, frekvenca avtobusov, vlakov, točnost, prijaznost osebja in še kaj. Lahko pa je tudi obveščenost uporabnikov. Obveščenost v smislu dostopnosti vseh mogočih informacij, ki bi potnika v javnem prometu lahko zanimale. In kaj ga lahko zanima? Lahko ga zanimajo vozni redi avtobusov/vlakov, cene prevozov, kje je mogoče dobiti karte, kje so postaje, kakšni popusti so na voljo, lahko ga zanimajo zamude teh prevoznih sredstev, kdaj bo kak vlak ali avtobus prispel na postajo in podobno.
Dober sistem informiranja bi moral vse te informacije ponujati prek spleta. Pa ne le tako, da si jih lahko pogledamo od doma prek računalnika, ampak tudi prek mobilnega telefona, dlančnika in podobnih mobilnih naprav. Definicija potnika je namreč mobilnost, in če je nekdo mobilen, mu bodo takšne informacije najbolj prišle prav na poti.
Da bi ugotovili, kakšno je trenutno stanje v informatizaciji javnega prevoza, smo si ogledali, kaj ponujajo »odgovorni« prevozniki – Ljubljanski potniški promet za Ljubljano in okolico, Veolia transport za Maribor, Koper in še nekatera mesta ter Slovenske železnice. Zanimalo nas je, koliko so ti ponudniki storitev informacijsko prijazni do uporabnikov oziroma kako dostopne so informacije o njihovih storitvah.
LPP SE TRUDI
Ljubljanski potniški promet, krajše LPP, ima čisto všečno izdelano spletno stran, kjer potniku ponujajo vse mogoče informacije tako o mestnem kot tudi o medkrajevnem potniškem prometu. Tako za mestni kot za medkrajevni promet je mogoče izvedeti, kako so razporejene proge, kje je mogoče kupiti vozovnice, kje in kako napolniti kartice Urbana, kako do mesečnih vozovnic in še kaj. Vozni redi so na voljo v obliki PDF, da si jih uporabniki lahko snamejo in po potrebi natisnejo, na voljo pa so tudi v obliki HTML, da jih je mogoče videti neposredno v spletu.
Kaj pa preglednost? Ta je v nekaterih primerih malce nerodna in uporabnik potrebuje nekaj časa, da se je privadi. Zasledili smo na primer: »Od 26. 10. 2009 do 30. 10. 2009 bodo veljali na linijah 1, 6, 7, 20, 22, 28 in 29 počitniški vozni redi«. Ko pa iščemo podatke o počitniških voznih redih, te najdemo le, če izberemo posebne vozne rede in tam izberemo progo, ki nas zanima. Šele na tem seznamu ugotovimo, da počitniški vozni red sodi med posebne. Sicer mogoče res logično, ne pa najpreglednejše. Lahko bi morda v naslov strani, kjer so ti posebni vozni redi, nekje zapisali tudi to, da mednje sodi tudi počitniški. A to je obrobna pomanjkljivost.
V skladu s temo nas je bolj zanimalo, kaj LPP ponuja mobilnim uporabnikom. Torej tistim, ki so na poti. Spletna stran kot taka nima posebnega dela, namenjenega mobilnemu dostopu, a mobilni uporabniki le niso brez vsega. Imajo nekaj možnosti, kako do informacij.
Ena je portal wap na naslovu http://wbus.talktrack.com/, ki omogoča vpis avtobusne postaje, kot rezultat pa dobimo seznam vseh avtobusov, ki stojijo na tej postaji, in napoved njihovih prihodov. Načeloma koristno, če ne bi bilo precej nepregledno, saj dobimo seznam vseh avtobusov v obeh smereh, tako da je potrebno kar nekaj telovadbe, da ugotovimo, kateri je naš.
Druga zadeva, ki je nekoliko bolj grafično dodelana, je Telargo Bus Stop na naslovu http://bus.talktrack.com/. Tudi tu lahko vpišemo ime postaje ali njeno številko (o tem nekoliko pozneje) ter številko avtobusa, sistem pa nam vrne podatek o treh naslednjih prihodih.
Obstaja pa še tretja zadeva, ki je na prvi pogled malce bolj sofisticirana. Imenuje se LPP BUS INFO. Deluje tako, da na posebno številko pošljemo SMS z ustrezno šifro, nazaj pa dobimo informacije o prihodih avtobusov na postajo, na kateri smo. Pri LPP-ju storitev opisujejo tako, da »s pomočjo satelitske navigacije in ustrezne računalniške obdelave predvidimo, kdaj bo določen avtobus pripeljal na postajališče«. Ideja je kar v redu, izvedba pa… No ja, na prvi pogled malce zapletena. Že to, da je navodil za uporabo kar 23 strani je podatek, ki bo recimo kakšnega upokojenca odvrnil od uporabe. Res pa je, da je od teh 23 strani kar 15 strani seznamov postajališč in šifer, ki pa so na voljo tudi na postajališčih samih. Kakor koli že, LPP BUS INFO deluje tako, da na številko 2929 pošljemo SMS, kjer vpišemo recimo Lpp 059, kjer je 059 številka postajališča. Kot rečeno, številka je na enem omenjenih seznamov v navodilih, pa tudi na spletni strani LPP in na postajališčih samih. Ko pošljemo SMS, dobimo nazaj informacije o treh naslednjih odhodih avtobusov za vsako progo, ki ustavlja na tem postajališču. Če je eno postajališče za več prog, lahko seznam skrčimo tako, da določimo progo ali proge, ki nas zanimajo. Recimo, SMS z vsebino LPP 059 6, bo vrnil informacije o prihodu šestice na postajo 059, to je Bavarski dvor. Možnosti je še nekaj, a vseh ne bomo opisovali. Povejmo le, da je storitev na voljo tako za mestni kot tudi medkrajevni promet. Pri slednjem je zaradi nižje frekvence to še koristnejše.
Storitev LPP BUS INFO je vsekakor koristna, če smo se z njo pripravljeni spoprijeti. Edino, kar nas je pri tem zmotilo je, da je storitev plačljiva. Vsak SMS namreč stane »15 SIT«. Ja, cena je še vedno zapisana v tolarjih, v splošnih pogojih uporabe pa je še vedno omenjana VEGA, ki je že nekaj let ni več. Tušmobila pa v pogojih sploh ni.
Kakor koli že, pri LPP-ju se trudijo in jim kar uspeva. Rešitve morda ergonomsko niso najbolj posrečene, a kako drugače bi jih verjetno bilo težko izvesti. Tematika sama je namreč precej zapletena.
VEOLIA? HMM…
Nad Veolio, ki se hvali, da je prisotna na 13 lokacijah po Sloveniji, in ki je nosilec mestnega potniškega prometa v štirih mestih, smo bili precej razočarani. Vsaj kar zadeva spletno ponudbo. Svojo spletno stran sicer imajo, a je ta čisto »bazična«. Večina je namenjena predstavitvi podjetja in običajnim promocijskim zadevam, ki jih več ali manj nihče ne bere. Edino, kjer se obeta kaj več, je razdelek »Vozni redi, ceniki«. Ker so prisotni v več mestih, si je najprej treba izbrati ustreznega, potem pa pridemo do kar nekaj podatkov – voznih redov prog mestnega in primestnega prometa, cenikov vozovnic, shem linij prevoza in podobnega. Človek bi rekel, da je to kar nekaj, a podrobnejši pogled pove, da je vse skupaj na zelo osnovni, za sedanje čase celo primitivni ravni, ki vsaj pet let zaostaja za tehnološkimi zmožnostmi.
Najprej vozni redi. Ob kliku proge, za katero nas zanima vozni red, dobimo dokument v formatu DOC. V njem je sicer res zapisan vozni red, a tak način ima vsaj dve katastrofalni napaki. Prva je ta, da je nedosegljiv večini uporabnikov mobilnih naprav, saj Wordovih dokumentov večina ne zna odpreti, če pa jih že, je tak način zelo nepraktičen. Druga napaka je, da pri Veolii očitno mislijo, da vsi, ki jih zanimajo vozni redi, uporabljajo Microsoftov Office. Od kdaj pa je DOC standard? Zakaj ni recimo formata PDF? Ta sicer tudi ni standard, je pa vsekakor bolj neodvisen. Predvsem pa, zakaj ni čisto navadnega zapisa HTML? Ta bi bil viden vsem, tako mobilnim kot stacionarnim uporabnikom. In zakaj je za mednarodne in medkrajevne proge to mogoče, za mestni promet pa ne? Za medkrajevne proge so izdelali celo poseben iskalnik, kar je pohvalno.
Manj pohvalen pa je način izvedbe, o katerem lahko preberete v posebnem okvirju, saj je prav zabaven. Pri Veolii očitno ne dajo kaj dosti na spletno prisotnost ali pa se ne zavedajo njenega pomena. Sodoben človek hoče imeti kakovostno informacijo in hoče jo imeti zdaj. Ne briga ga, ali je gneča in so telefonske linije zasedene. Saj obstajajo drugi kanali …
SLOVENSKE ŽELEZNICE
Kot dokaj reden potnik po naših tirih bi lahko marsikaj povedal. Povedal o tem, da je pravzaprav neumnost govoriti o sodobnih tehnologijah, ko pa na naših vlakih ne najdeš niti vtičnice, kamor bi lahko priključil svoj prenosnik. No ja, na vlaku ICS je – ena v vsakem vagonu drugega razreda. A karte za sedež, pod katerim je, ne moreš zahtevati vnaprej, vsaj tako mi je zatrdila dama na blagajni, ko sem jo vprašal o tem. Lahko bi govoril tudi o tem, da je velik del poti med Mariborom in Ljubljano zelo slabo pokrit z mobilnim signalom, tako da ne le, da zato, ker nimaš elektrike ne moreš delati s prenosnikom (no ja, če ti ni škoda baterije, lahko), tudi komunikacijsko si odrezan od sveta. Lahko bi govoril tudi o tem, da je moral otrok zato, ker je na postaji »crknil« sistem plačevanja s kartico, karto kupiti na vlaku in zato plačati »kazen« v obliki dodatka za 2,5 evra. Dodatek namreč velja »… le, če na vlak vstopate na postaji, kjer ni organizirane prodaje vozovnic ali pa je postaja ob odhodu vašega vlaka zaprta.« To, da odpove tehnologija, ni nikjer predvideno. Tudi to ne, da prodajalka vozovnic ni vešča svojega dela, in čeprav si prišel na postajo 15 minut pred odhodom vlaka in so bili pred teboj na blagajni le trije ljudje, nisi dobil vozovnice, ker »se je nekaj zmotila« in moraš, če hočeš priti pravočasno na cilj, kupiti vozovnico na vlaku, seveda z omenjenim dodatkom in brez popusta. Sicer se lahko pritožiš, a po lastnih izkušnjah to ne pomaga kaj dosti, saj na pritožbo nihče ne odgovori.
A pustimo te zadeve ob strani, posvetimo se raje spletni prisotnosti. Slovenske železnice imajo dokaj všečno spletno stran, ki je polna informacij in na prvi pogled dokaj ažurna. Najpomembnejši so seveda vozni redi in ceniki, ki so dokaj zgledno narejeni. Vse skupaj je izdelano preko iskalnika, kjer v seznamu poiščemo začetno in končno postajo ter datum potovanja, dobimo pa seznam vlakov, čase odhodov in prihodov, informacije o posameznih vmesnih postajah in še kaj. Pravzaprav čisto uporabno, čeprav bi se lahko snovalci spletnih strani še malce bolj poigrali z možnostmi. Pogrešamo recimo možnost filtriranja vrste vlakov – nekoga zanimajo samo potniški vlaki, drugega samo IC in podobno. Verjetno ne bi bil velik tehnološki problem to možnost vstaviti kot dodatek k iskalniku. Druga ideja, ki bi bila zelo dobrodošla, je možnost tiskanja izbranega voznega reda oziroma rezultatov iskanja. Sicer je res, da lahko natisnemo kar celo stran, a je to precej nepraktično. Zakaj ne bo vgradili možnosti, da se izbrana relacija sestavi v tabelo, ki bi vsebovala dva stolpca – odhode z začetne postaje in prihode na končno postajo. Saj je res, da na postajah prodajajo vozne rede vlakov v obliki zloženk, a so tudi ti nekaj, česar se je treba privaditi, saj na prvi pogled niso ravno intuitivno narejeni.
Na spletni strani so tudi podatki o zamudah vlakov, kar je zelo dobrodošlo tistim, ki naj bi nekoga pričakali na postaji. Zadeva je dokaj ažurna, čeprav vedno ne najbolj verna. Zgodilo se je, da je imel moj vlak v odhodu 25 minut zamude, na spletni strani pa so zapisali, da je ta zamuda le 10 minut. Kakor koli že, bolje to kot pa nobene informacije.
Kaj pa mobilne storitve? No ja, teh – ni. Spletno stran si je sicer prek mobilnega telefona mogoče ogledati kot vsako drugo in tudi iskalnik deluje, le pregled rezultatov je seveda zaradi neprilagojenosti malim zaslonom pravi mazohizem.
ZASTARELA SODOBNOST
Kar zadeva uporabo sodobnih tehnologij pri naših javnih prevoznikih, imamo nekako sladko-kisel občutek.
LPP je vsekakor podjetje, ki je na tem področju naredilo največ. Če drugega, so dali vedeti, da se zavedajo sodobnih trendov, da vedo, kaj bi potniki radi, in da jim poskušajo na različne načine in po najboljši moči ustreči. Portal wap, Telargo Bus Stop, LPP BUS INFO – ljudje nekaj delajo in to je pohvalno.
Slovenske železnice so v zadnjem času svoj portal sicer malce izboljšale, a predvsem vizualno, korenitih sprememb, vsaj kar zadeva vsebino, pa ni. Idej, kaj vse bi lahko ponudili spletnemu obiskovalcu in potniku, je lahko kar nekaj.
Tretji ocenjevani subjekt, Veolia transport, pa si, vsaj kar zadeva spletno prisotnost in spletno prijaznost do uporabnika, ne zasluži pozitivne ocene. Način, na katerega so se lotili stvari, je, blago rečeno, zastarel, da o pomanjkanju domišljije, vizije, inovativnosti in še česa, ne govorim. Treba se je zavedati, da postajajo spletne storitve, tudi tiste, namenjene mobilnim uporabnikom, nekaj, brez česar ne gre več. Kupci, v tem primeru potniki, bodo zahtevali vse več. Težava je sicer v tem, da pri prevoznikih ravno nimamo konkurence, in ko enkrat nekdo upravlja z na primer mestnim prometom, tega ne izgubi ravno hitro. To pa tudi pomeni, da se mu ni treba boriti ravno za vsakega potnika. Na žalost.
Seveda je pri razmišljanju o stanju sodobnih storitev na tem področju treba upoštevati tudi, kdo ima v rokah škarje in platno oziroma denar. Treba je upoštevati, kdo je lastnik in koliko je ta pri denarju. In tu imamo tri različne primere – LPP sodi v Javni holding Ljubljane, železnice so v državni lasti, Veolia pa je del mednarodne korporacije. Kdo je kar zadeva splet na boljšem? Težko je reči. Težko je definirati, kdo se bolj zaveda potrebe po novih prijemih in tudi kdo je za to pripravljen odšteti nekaj denarja. Če bi lahko sklepali po vsebini, je ljubljanski holding najradodarnejši, najbolj škrti pa so pri mednarodni korporaciji. Seveda ni nujno, da je tako, jasno pa je, da bodo morali v prihodnosti glede tega vsi trije še kako delati, sicer jih bo povozil čas.
Svoje pa bi morala narediti tudi država. Popularizacija javnega prevoza je nekaj, o čemer se govori že leta in leta, naredi pa se bolj malo. Dokler bo vlak med Ljubljano in Mariborom potoval več kot dve uri, vozovnica pa bo dražja od avtomobilskih stroškov, tako dolgo železnic ne bomo rešili. Dokler ne bodo velika mesta kakovostno uredila mest P+R (park and ride – parkiraj in se pelji) in komunikacije z njimi, tako dolgo bodo centri Ljubljane, Maribora in še katerega mesta, polni pločevine. A takšni posegi zahtevajo koordiniran pristop, kar pa je pri nas dokaj težko. Si lahko predstavljate, da se bodo ljubljanske mestne oblasti kaj kakovostno dogovorile z železnicami?
Veoliina preprostost
Ko sem pregledoval, kaj v spletu ponuja Veolia, avtobusni prevoznik, ki je »glavni« v mestnem prometu v Mariboru, Kopru, Piranu in Novem mestu, sem poskusno vpisal medkrajevno relacijo med dvema krajema v okolici Maribora. Dobil sem rezultat, poleg katerega je pisala oznaka D*. Kaj pa je to? No, spodaj je bila povezava do legende oznak. O, moj bog! Oznak oziroma šifer je okoli 200 (deset strani po 20 šifer), oznaka D* pa nikjer ne nastopa samostojno, ampak v povezavi s še drugimi oznakami. In takih, kjer je 38, če se nisem uštel.
In kakšne so te oznake? So tipa recimo A12D*A7, A18D*G1 in podobno. Kaj torej velja za mojo relacijo Spodnja Polskava – Maribor? Da »vozi ob delavnikih razen sobote, ne vozi v poletnih šolskih počitnicah«, kot velja za prvo šifro? Ali pa, da »vozi ob delavnikih razen sobote od 01.09. do 30.06. Ne vozi od 27.12. do 31.12,« kot je pisalo pri drugem? V obeh je notri tisti D*. In v še 36 drugih.
Vedel sem, da če pri oznaki A01D*B1 piše, da »vozi ob delavnikih razen sobote, vozi le v dneh dela podjetja Revoz«, verjetno ne velja za štajersko področje. Tudi to, da ne velja A01D*B2, ki »vozi ob delavnikih od ponedeljka do sobote, vozi le ob italianskih (ne italijanskih) delavnikih«, saj Štajerci ne praznujemo italijanskih praznikov. Čeprav se jih ne bi branili. Lahko pa velja na primer A12D*B4, ki »vozi ob delavnikih razen sobote od 30.4. – 31.10.«, ali pa A12D*B5, ki »vozi ob delovnikih razen sobote od 1.11. – 29.4.«. Res pa močno upam, da ne velja A18D*E3, ki »vozi ob delavnikih razen sobote v 2,5,8,11,14,17,20,23,26,29,32,35,38,41,44,47 in 50 tednu.« Tednov pa res ne bom štel.
No, pa sem jih klical na brezplačno številko. In klical. In še malo klical. In ker nisem dobil nikogar, sem v začetku novembra, ko je nastajal ta prispevek, poslal elektronsko sporočilo na naslov, ki sem ga našel na spletni strani. Odgovor je prišel naslednji dan, v njem pa je pisalo, da »D* pomeni za vso Slovenijo, da avtobusi vozijo ob delavnikih ne vozi v soboto in nedeljo.« No, zdaj pa vem. In če bi iskal povezavo med tema dvema krajema v soboto, bi to, da ta dan ne vozi, ugotovil šele na avtobusni postaji. V tej legendi namreč človek najde vse, ne izve pa ničesar. Sancta simplicitas.
Moj mikro, december 2009 | Zoran Banovič
