iPodi so na trgu že nekaj časa, vendar nisem nikoli našel razloga, da bi si ga kupil. Ko telefoni še niso bili tako razviti, mi je povsem zadostoval navaden MP3-predvajalnik, ki se je obnašal kot USB-ključek in sem tako brez težav urejal glasbeno zbirko v njem. Brez dodatne navlake raznih programov.

iPhone je ob prvi predstavitvi v meni zbudil občutke poželenja. Pa vendar nisem nikoli našel pravih razlogov, da bi upravičil visoko ceno. Slovenski operaterji ga tudi niso nikoli zares ponujali po kakšnih dobrih cenah in androidni telefoni mi ponujajo točno to, kar iPhone. No, razen ponosa, da se v mojih rokah sveti Applov telefon.

S prihodom iPada je bilo moje prvo vprašanje: »Kje in kako bom jaz to uporabljal?« V službi uporabljam računalnik z dvema monitorjema za resno delo, doma, ko sem na kavču, imam pri roki Asusov EEE, ko potrebujem kaj resnejšega, se usedem za namizni računalnik. Če sem kje na poti, imam v roki telefon. Če si želim prebrati kakšno knjigo, je zadnja stvar, ki bi jo rad, da še takrat utrujam oči z raznimi zasloni. Kam bi torej vključil iPad?

Sam se nikakor ne bi prišteval med tiste, ki sovražijo Applove izdelke, in niti nisem mnenja, da so to slabi izdelki, ker so v resnici dobri. Je pa res, da me do zdaj dolgoročno še niso prepričali. Zakaj je tako, pa v naslednjih petih točkah.

1) Živim v svetu računalnikov Windows
Prvi resna težava pri uporabi iMaca mi je bila souporaba službenega računalnika, v katerem imam nameščen Windows. Drugačna tipkovnica, drugačna kombinacija bližnjic, drugačen uporabniški vmesnik ... Uporaba tipkovnice nam je z leti prišla tako zelo v kri, da nas blazno zmoti, če je nekaj drugače. In pri tem razmišljanje o tem, kaj pritiskaš, ne pomaga kaj dosti.
Uporabljati Windows več kot 8 ur na dan v službi, potem pa doma uporabljati iMac največ dve uri na dan, je precej moteče. Tista urica ali dve uporabe iMaca je ravno toliko zmotila utečeno rutinsko uporabo PC-ja, da sem imel težave tako z iMacom kot tudi z Windows. Uporaba obeh sistemov je nekako podobna vožnji avtomobila z avtomatskim menjalnikom in avtomobila z ročnim menjalnikom. Po Murphyju boš redno iskal sklopko pri avtomatiku in redno boš pozabljal na sklopko pri ročnem menjalniku.

2) Pripomočke za delo rad uporabljam po svoje
Applovi izdelki so zelo dobri narejeni za najpreprostejše uporabnike. Ko vzameš izdelek iz škatle, ne potrebuješ veliko, da ga spraviš v pogon. Zlasti pri računalnikih je to super. Vzameš iz škatle, priključiš kabel in že deluje. Tudi namestitev programov v iMacu je načeloma preprostejša kot z Windows. Zakaj načeloma? Zato, ker dokler nisem nalagal kakšnih posebnih programov, tudi nisem imel nobenih težav, ki pa so se pojavili z namestitvijo Adobovega paketa. Moj iMac je imel ob nakupu že nameščeno starejšo različico Adobovih programov, ki pa sem jo želel nadgraditi na novejšo. Jasno, Adobe ni ravno v najboljših odnosih z Applom, v največji meri ravno zato, ker Apple ne more nadzirati Adoba pri razvoju.

Dokler torej uporabljate programe, ki jih je odobril Apple, in dokler uporabljate njihove izdelke točno tako, kot so si oni zamislil, ne boste imeli težav. Te nastanejo, ko izstopite iz te varne Applove cone. To pa boste prej ali slej vsaj deloma morali storiti. Med drugim tudi zato, ker živite v Sloveniji, in ne v Ameriki.

3) Za kupljene stvari rad plačam pošteno ceno
Cena naj bi se prilagajala trgu, pa vendar to v našem svetu že dolgo ne drži več. Različni lobiji lahko dosežejo povsem svoje cene, ne glede na povpraševanje na trgu. Še več, proizvajalci znajo zelo dobro ustvariti vtis, da je povpraševanje ogromno, zato so tudi cene lahko temu primerne. Apple se nikoli ne pozabi pohvaliti, da ljudje kampirajo že kak dan prej pred njihovimi trgovinami, samo da bi lahko dobili nov izdelek.

Nikoli nisem bil ljubitelj blagovnih znamk, ker sem dobro vedel, da prepogosto plačam le ime in da mi to pogosto ne zagotavlja boljšega izdelka. Applovi izdelki naj bi bili zanesljivi pri delovanju, pa vendar se velikokrat zgodi, da je potreben obisk pri serviserju. No, v Sloveniji je to malo težje, kot recimo v Ameriki, se pa stanje popravlja. Pa vendar, mi ni všeč ideja, da bi pri okvari omrežne kartice, na servis vozil celoten računalnik. Še manj mi je všeč ideja, da bi bil potem brez računalnika dlje časa.

In prav noben od Applovih izdelkov pri meni ni upravičil toliko višje cene v primerjavi z enakimi napravami drugih proizvajalcev. Apple da veliko na imidž, zato k iMacu sodita tudi njihova tipkovnica in miška. Cena je seveda v primerjavi s klasičnimi izdelki precej zasoljena. Apple je vedno kazal težnje po tem, da če želiš v polnosti izkoristiti en njihov izdelek, moraš imeti še kopico drugih njihovih stvari.

4) Odvisnost od samo enega podjetja mi ne diši
Applova želja je, da bi ljudje uporabljali izključno njihove izdelke. Potem težje pride do raznih težav, precej bolj imajo pod nadzorom uporabnike in predvsem njihovi izdelki delujejo zanesljiveje. Radi se pohvalijo, da za MacOS virusi praktično ne obstajajo, pa vendar to nima zveze z zanesljivostjo njihovega sistema. Po podatkih netmarketshare.com za december 2010 naj bi bilo uporabnikov Windows več kot 90 % in uporabnikov MacOS le nekaj več kot 5 %. Iskanje ranljivosti Applovega operacijskega sistema zato tudi ni tako zelo donosno.

Misel na to, da bi bil obsojen na izdelke le enega podjetja, mi je neprijetna. Všeč mi je raznovrstnost ponudbe, da se lahko sam odločim. V Applovem primeru je to dokaj nemogoče, saj izbire ni veliko. Še pri tisti izbiri, ki ti jo dajo, je večina možnosti popolnoma neuporabnih. Recimo, najslabšega iPada se praktično ne splača vzeti, saj 16 GB v današnjem svetu zares ni več veliko, in to za ceno skoraj 500 USD. Poznejše nadgradnje seveda ni, preostane vam le nov nakup zmogljivejšega modela.

5) Uporabnost mi je pred lepoto
Apple daje velik poudarek vizualni podobi. Njihovi izdelki morajo biti predvsem lepi, šele potem pride na vrsto vse drugo. Jasno, na svetu živi mnogo ljudi, in posebej zahodnemu svetu je zunanjost najpomembnejša. Plastične operacije, dobro avtomobili, jahte ... In k videzu bogatega in uspešnega človeka sodijo seveda tudi iMac, MacBook, iPhone, iPod in iPad, čeprav se proti mojim pričakovanjem Applov izdelki v Sloveniji slabše prodajajo. Slovenska nevoščljivost je kupila že marsikateri avto višjega cenovnega razreda. Očitno pa Slovenci za dober vtis še nismo pripravljeni kupovati dragih elektronskih naprav. Resnici na ljubo, povprečen Slovenec iPhone ne prepozna niti od blizu. iMac sedi le doma na mizi in ga težko komu pokažeš. Kaj je to iPad, pa tudi večina ljudi niti približno ne ve. Veliko boljše se je pripeljati z nekim velikim BMW-jem X5, ki ga mnogi prepoznajo kot drag avto, čeprav ne vedo niti tega, katere znamke je.

Meni pa je predvsem pomembna uporabnost. Kaj si bo mislil sosed ali kdo drug, mi je vseeno. Stvari kupujem zase, saj bom uporabnik jaz, in ne sosed. Pri tem ne bom nič na boljšem, če bom kupil izdelek, ki mi ga bo on zavidal. Zatorej me pred nakupom zanima samo eno: ali mi bo izdelek koristil ali mi bo prinesel samo več težav.

KAJ PRAVIJO PRIVRŽENCI

Vsak uporabnik ima svoje želje in potrebe. Tako kot meni Apple ne pomeni kaj dosti, pa so na drugi strani uporabniki, ki goreče uporabljajo njihove izdelke. Naj omenim samo zanimivost: ko sem iskal privržence MacOS-a, mi ni bilo težko najti nekaj zagrizenih uporabnikov, ob iskanju Microsoftovih zagovornikov pa sem imel nemalo težav. Vsak je namreč rekel, da ni ravno privrženec, je pa uporabnik.

Rožle Bregar, fotograf in samostojni multimedijski strokovnjak, uporablja računalnike Mac že dolgo. Nad uporabniškim vmesnikom sistema MacOS je navdušen in posebnih težav s strojno opremo ni imel nikoli. V nakup ga je najbolj prepričala usklajenost med programsko in strojno opremo. Uporablja tudi druge Applove izdelke, s katerimi je izredno zadovoljen, čeprav priznava, da se tudi druga podjetja lahko kosajo z Applom.

Jaka Novak je študent, ki pa za uresničevanje svojih idej prav tako uporablja MacBook. Čeprav je njegovo ravnanje z računalnikom fizično precej grobo, mu ta še vedno služi odlično. Jaka se je odločil za prehod na MacOS zaradi razočaranja nad operacijskim sistemom Windows. Ni sicer goreč privrženec Appla in si ga ne lasti samo zaradi videza, čeprav priznava, da verjetno ni računalnika drugega proizvajalca, ki bi mu ponujal vse to, kar mu daje Mac Book.

Anže Žnidaršič je programer, ki je trenutno na podiplomskem študiju v Ameriki. S svojim Applovim računalnikom naleti na težavo le, kadar na fakulteti zahtevajo uporabo kakšnega programa, ki ga ni za MacOS. V tem primeru uporabi Parallels+Windows 7. Anže tudi pravi, da je Mac vreden svoje cene, saj ponuja višjo kakovost delovanja kot drugi proizvajalci.

Klemen Slavič je razvijalec, ki uporablja kot primarno namizje Windows 7, za razvoj in delo pa mešano okolje različnih distribucij Linuxa. Pravi, da mu okolje Windows omogoča stabilnost uporabniškega vmesnika in platformo, ki jo solidno pozna in uporablja že leta. Za delo mu omogoča rabo številnih programov (Visual Studio, Adobe Creativu Suite ...). Linux pa uporablja, ker mu kot razvijalcu omogoča rabo zelo naprednih in nizkonivojskih rešitev s popolnim nadzorom in odprtostjo platforme. MacOS je uporabljal kakšni dve uri. Odbija ga predvsem zaprtost sistema, kar postavlja marsikatere omejitve pri izrabi polnega potenciala strojne in programske opreme – slednje je predvsem očitno pri razvoju za naprave za MacOS. Drugih Applovih izdelkov pa ne uporablja in se mu zdijo predragi glede na zmogljivost in omejitve.

Matjaž Vodlan je oblikovalec, ki uporablja Windows 7, počasi pa prehaja v okolje MacOS. Pri Windows ga najbolj moti občasna neodzivnost, ko za kakšno minuto vse zmrzne, čeprav je v različici 7 tega občutno manj kot v prejšnjih izdajah. Na MacOS prehaja predvsem zaradi večje stabilnosti. Windows bo sicer uporabljal še nekaj časa, čeprav načrtuje, da se bo sčasoma lahko popolnoma preselil na Apple, za katerega pravi, da ima upravičeno višjo ceno.


Applove izdelke na splošno ocenjujem kot dobre. Predvsem njihov trud za poenostavitev uporabe je občudovanja vreden. iMac dejansko res vzameš iz škatle, priklopiš en kabel in že vse deluje. Če še nikoli ne bi uporabljal računalnika, bi bil gotovo zame primernejši Applov računalnik. Žal pa ima vse to svojo ceno v zaprtosti sistema. Razumljivo je, če imajo nadzor nad vsem, da je potem lažje zagotoviti boljše delovanje. Pri Windows je lahko slaba zunanja stroja oprema ali pa so slabo napisani gonilniki, pa bomo navadno vedno za to obtožili Microsoft oz. Windows. Prepričan sem, da bi bil svet drugačen, če bi Applu kot prvemu uspelo osvojiti svet. Kako bi bil drugačen, pa lahko samo ugibamo. Bi imeli na voljo manj ali več elektronskih naprav? Bi bile vse lepe in uporabne ali bi bile samo lepe? Ali bi Apple sploh lahko dosegel tak razcvet računalništva, kot ga je Windows?
Če se odločate, da bi šli na Applove računalnike, bi vam svetoval, da najprej dobro premislite, ali imate prave razloge za nakup. Še zlasti če ste bili do zdaj uporabnik kakšnega drugega operacijskega sistema. Še bolj je treba premisliti vašo prihodnjo uporabo, če boste potem uporabljali dva različna sistema. To se je v mojem primeru pokazalo še kot največja težava. Vsekakor pa je zadnja izdaja Windows 7 precej boljša, kot smo bili do zdaj navajeni. Tako da se bodo morda sčasoma tiste razlike v zanesljivosti delovanja popolnoma izničile.

Moj mikro, februar 2011 | Matjaž Gerčar |