Kozmologi v curkih, ki dosegajo oddaljenosti na stotine tisoč svetlobnih let, vidijo tudi ključ razumevanja nastajanja galaksij in jih povezujejo tudi z drugimi kozmičnimi skrivnostmi, kot je poreklo visokoenergetskih kozmičnih žarkov. »Curki iz črnih lukenj so eden največjih paradoksov v astronomiji,« pravi Rita Sambruna iz Goddardovega centra za vesoljske polete pri Nasi. »Kako to, da lahko črne luknje, ki so znane po učinkovitem pritegovanju materije, tudi pospešujejo materijo do svetlobnih hitrosti? Mi še zmeraj ne vemo, kako curki nastajajo, a končno imamo čvrsto zamisel o njihovi sestavi.«
Rita je del skupine italijanskih raziskovalcev, ki izvajajo projekte s pomočjo »večvalovnega« satelita Swift, na katerem je italijanska znanstvena oprema in oprema nekaterih drugih držav. Curke so odkrili v sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vsebujejo maso večjo od Jupitrove, njihova sestava pa je bila vse doslej predmet ugibanja. Prevladovalo je mnenje, da so iz elektronov in njihovih nematerialnih partnerjev – pozitronov ali pa iz mešanice elektronov in protonov. Zdaj so italijanski znanstveniki ponudili resne dokaze, da so curki po vsej verjetnosti sestavljeni večinoma iz protonov.
Kozmični računalniki
- Vsi fizični sistemi že s svojim obstojem skladiščijo informacije. Med dinamičnim razvojem fizični sistemi tudi obdelujejo informacije. Torej vesolje računa.
- Če lahko informacija zapusti črno luknjo, kot domneva večina fizikov, potem računajo tudi črne luknje, velikost njihovega spomina pa je sorazmerna kvadratu njihove računalne stopnje. Za sposobnost računanja je odgovorna kvantnomehanična narava informacije. Brez kvantnih učinkov bi črna luknja informacijo prej uničila kot obdelala.
- Zakoni fizike, ki omejujejo moč računalnikov, določajo tudi možno natančnost merjenja geometrije prostor-časa. Natančnost je manjša, kot so fiziki mislili prej, kar napoveduje, da so lahko diskretni »atomi« prostora in časa večji, kot je bilo pričakovano.
Klasificiranje računalnikov
Končni laptop in računalnik črna luknja utelešata dva različna pristopa do povečevanja računalne moči. Končni laptop je vrhovni vzporedni računalnik, sestavljen iz množice procesorjev, ki istočasno delujejo. Črna luknja pa je vrhovni zaporedni računalnik – en sam procesor, ki izvaja samo en ukaz v enemu trenutku. Končni laptop (zgoraj) sestavlja zbirka delcev, ki kodirajo in obdelujejo bite. Vsak lahko izvaja en ukaz na vsakih 10-20 sekunde. Ob istem času lahko signali napredujejo le 3 x 10-12 metra, kar je približno razdalja med dvema delcema. Zato je komunikacija bistveno počasnejša kot računanje. Podobmočja računalnika delujejo skoraj povsem neodvisno. Tudi računalnik črna luknja (spodaj) je sestavljen iz zbirke delcev. Zaradi gravitacije delci kodirajo manj bitov, podajajoč tudi manj energije na bit. Vsak delec lahko izvaja en ukaz na vsakih 10-35 sekunde, kar je tudi čas, potreben, da signal preide luknjo. Zato je komunikacija hitrejša od računanja. Računalnik deluje kot ena sama enota.
1 – Navadni laptop (hitrost 109 Hz, pomnilnik 1012 bitov)
LEVO - Vhod: Medtem ko se spreminja napetost v žicah, tipkovnica in združeno vezje kodirata informacije.
SREDINA - Računanje: Impulzi vzajemno delujejo, vodijo jih naprave, kot so tranzistorji, ki izvajajo logične operacije, kot je NE.
DESNO Izhod: Potem ko se obdelajo, se impulzi prevedejo v smiselne svetlobne obrazce.
2 – Končni laptop (hitrost 109 Hz, pomnilnik 1031 bitov)
LEVO - Vhod: Naprava iz kilograma plazme v litrski posodi sprejema podatke, kodirane v položaju, hitrosti in vrtenju delcev.
SREDINA - Računanje: Delci vzajemno delujejo, trčenja (ki lahko povzročijo odlet delcev) pa se lahko urejajo za izvajanje operacij, kot je NE.
DESNO - Izhod: Medtem ko delci zapuščajo prostor, se lahko njihove lastnosti merijo in tolmačijo, v izčrpanem sistemu pa se sčasoma porabi energija.
3 – Črna luknja (hitrost 1035 Hz, pomnilnik 1016 bitov)
LEVO - Vhod: Črna luknja vsebuje 1 kg v prostornini s polmerom 10−27 m, podatki in navodila pa so kodirani v materiji ter spuščeni v luknjo.
SREDINA - Računanje: Delci ob spuščanju vzajemno delujejo podobno kot v končnem laptopu, razen da igra vlogo še gravitacija, pri čem pa zakoni upravljanja še niso razumljeni.
DESANO - Izhod: Luknja oddaja sevanje, poimenovano po fiziku Stephenu Hawkingu, za katerega zdaj teoretiki menijo, da prinaša rezultate računanja.
Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Esad Jakupović
