Leta 2003 je revija Time ob 50. obletnici Watsonovega in Crickovega odkritja strukture DNK priredila posvet pod naslovom Prihodnost življenja. Znana imena iz sveta znanosti so poskušala napovedati, kaj bo prineslo naslednjih pet desetletij, večinoma pravzaprav, kaj lahko pričakujemo v precej krajšem obdobju. Eden redkih, ki je zares poskušal gledati 50 let naprej, je bil sam James Watson, ki je napovedal, da bo človeška vrsta do takrat med drugim pridobila zdravila, ki bodo ljudem omogočala neomejeno uživanje hrane brez debeljenja.

EKSPONENTNO POSPEŠEVANJE

Izumitelj, pisatelj in futurist Ray Kurzweil iz Massachusettsa je takrat repliciral Watsonu in zatrdil, da je to dokaj pesimistično mnenje. Povedal je, da so znanstveniki to že preizkusili na miših in že razvijajo podobna zdravila za ljudi. To pomeni, je sklenil, da lahko tovrstna zdravila pričakujemo že v manj kot desetih letih. Po Kurzweilovi oceni so Watson in večina predavateljev na konferenci sliko napredka v prejšnjih 50 letih preslikali v naslednjih pet desetletij na podlagi »intuitivno linearnega« pogleda. Ljudje namreč intuitivno predpostavljajo, da se bo dosedanja stopnja razvoja obdržala tudi v prihodnosti. Toda resne ugotovitve zgodovine tehnologije odkrivajo, da tehnološke spremembe niso linearne, temveč eksponentne. Podatke lahko preučujemo na različne načine, pravi Kurzweil, v različnih časovnih merilih in za različne tehnologije, od elektronike do biologije. Kakorkoli merimo, zmeraj velja eksponentno pospeševanje napredka in rasti. Razumevanje tega napredka je ključno za razumevanje bodočih trendov. Dolgoročno gledano prinaša eksponentna rast dramatično drugačne spremembe od linearne rasti. Spomnimo se, na primer, da so mnogi v letu 1990 na projekt človeškega genoma gledali kot na sporen. V letu 1989 je bilo določeno zaporedje le za tisoči del genoma. Od 1990 dalje se je količina genetskih podatkov vsako leto podvajala − kar se nadaljuje tudi danes – in prepisovanje človeškega genoma je bilo dokončano v letu 2003. Kurzweil poudarja, da se eksponentna rast pojavlja v vseh vrstah informacijskih tehnologij. Še več, praktično vse tehnologije postajajo informacijske. Če združimo vse trende, pridemo do zanesljive napovedi, da bomo v ne tako oddaljeni prihodnosti dosegli stanje, ki ga Kurzweil imenuje singularnost.

Eksponentna rast bo že v tem stoletju spremenila človeka: Raymond (Ray) Kurzweil, iznajditelj, pisatelj in futurist.

PODVAJANJE V ENEM LETU

Vstopili smo v obdobje, v katerem bo tempo tehnoloških sprememb tako hiter in posledice tako globoke, da se bo človeško življenje nepovratno spremenilo. Zmožni bomo reprogramirati svojo biologijo in jo prekoračiti. Rezultat bo naše globoko zraščanje s tehnologijami, ki jih ustvarjamo. O vsesplošni eksponentni rasti lahko najdemo obilo dokazov. Kurzweil je v svoji knjigi »Singularnost je blizu« objavil več kot 40 diagramov z različnih področij, ki vključujejo tudi komunikacije in internet, skeniranje možganov in biotehnologijo, ki ilustrirajo eksponentni napredek. Model ameriškega futurista kaže, da se stopnja spremembe paradigme (poenostavljeno povedano, stopnja tehničnih inovacij) podvoji vsako desetletje. V 20. stoletju je ta stopnja postopoma pridobivala hitrost, na koncu pa je bil zbir dosežkov v vsem stoletju enak tistemu v 20 letih napredka, po stopnji, ki je dosegla kar faktor 2000.

V genetiki, na primer, je bilo potrebno 14 let, da so prišli do genoma bolezni HIV, za genom bolezni SARS pa je potem zadoščalo le 31 dni. Informacijske tehnologije so področje, na katerem je eksponentna rast morda najočitnejša. Moč informacijskih tehnologij, ki jo merimo prek zmogljivosti, pasovne širine, kapacitete in drugih meril, se podvoji v približno enemu letu. Gre za faktor tisoč po 10 letih, milijon po 20 letih in milijardo po 30 letih. Eksponentna rast računalništva pokriva v zadnjem stoletju pet glavnih paradigem: elektromehansko računanje, uporabljeno za popis leta 1890 v ZDA, na releju temelječe računanje v drugi svetovni vojni, uporabljeno za razbijanje nacistične kriptografije, na elektronskih ceveh zasnovano računanje, uporabljeno 1952 na CBS-u za napoved Eisenhowerjeve zmage na predsedniških volitvah v ZDA, na posameznih tranzistorjih temelječe računanje za prve vesoljske polete v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter na integriranemu vezju zasnovano računalništvo v poznih šestdesetih letih.


Nesmrtna človeška bitja
Ray (Raymond) Kurzweil, rojen 12. februarja 1948, je bil pionir na področju optičnega prepoznavanja znakov (OCR), sinteze besedila v govor, tehnologije prepoznavanja govora in elektronskih inštrumentov s klaviaturo. Je avtor več knjig o zdravju, umetni inteligenci, transhumanizmu, tehnološki singularnosti in futurizmu. V svojem eseju iz leta 2001 z naslovom »Pospešeni pridobitki« je Kurzweil predložil svojevrstno razširitev Moorovega zakona, ki opisuje obrazec eksponentne rasti kompleksnosti integriranega polprevodniškega vezja. Kurzweil je v bodoče oblike računalništva vključil tudi tehnologije daleč nad stopnjo integriranih vezij. Po tako razširjenem zakonu vsakič, ko tehnologija pride do ovire, odkrijemo novo tehnologijo, ki nam omogoči, da oviro prečkamo. Kurzweil verjame, da se bo eksponentna rast v skladu z Moorovim zakonom nadaljevala tudi onstran uporabe integriranih vezij v tehnologijah. Futurist je napovedal, da se bo sčasoma takšna sprememba paradigme vse bolj uveljavljala. Po njem se bo eksponentna rast po Moorovem zakonu nadaljevala onstran integriranega vezja do tehnologij, ki bodo pripeljale do »singularnosti«. Slednjo definira kot »hitro in globoko tehnološko spremembo, ki bo pretrgala tkivo človeške zgodovine«. Kurzweil je pravzaprav napisal: »Analiza zgodovine tehnologije kaže, da so tehnološke spremembe eksponentne, kar nasprotuje zdravorazumskemu 'intuitivno linearnemu' pogledu. Tako v enaindvajsetem stoletju ne bomo izkusili 100 let napredka – to bo prej kot 20.000 let napredka (po današnji stopnji). »Pridobitve«, kot sta hitrost čipa in stroškovna učinkovitost – tudi rastejo eksponentno. Eksponentna rast je celo v stopnji eksponentni rasti. V samo nekaj desetletjih bo strojna inteligenca prerasla človeško, kar bo pripeljalo do singularnosti – tako hitre in globoke tehnološke spremembe, da bo pretrgala tkivo človeške zgodovine. Posledice vključujejo spojitev biološke in nebiološke inteligence, nesmrtna človeška bitja, zasnovana na programski opremi in ultravisoko raven inteligence, ki se bo razširila navzven v vesolje s svetlobno hitrostjo.«

NANOTEHNOLOGIJA ZA ENERGETIKO

Do danes smo že dosegli ogromen napredek v šesti informacijski paradigmi – tridimenzionalnem molekularnem računalništvu, na primer s pomočjo ogljikovih nanocevk. Obstajajo seveda mnoge stvari, ki jih ne moremo zanesljivo napovedati, a lahko na posamezna področja projicirajo splošne trende. Tudi skupne IT-zmogljivosti, ki obsegajo mnoge kaotične dejavnosti, je vendarle mogoče zanesljivo napovedovati s postopkom, ki ga je Kurzweil poimenoval »zakon pospešenih pridobitkov«. Po tem zakonu bomo, pravi Kurzweil, med letoma 2000 in 2014 ustvarili napredek kot v zadnjih 20 letih po stopnji 2000, torej kot v vsem prejšnjem stoletju. Potem bomo to isto naredili v samo sedmih letih. V celotnem 21. stoletju bomo dosegli napredek na ravni 20.000 let, merjeno po stopnji iz leta 2000. Drugače povedano, napredek v 21. stoletju bo tisočkrat večji kot v 20. stoletju.
Informacijske tehnologije bodo doživele eksplozivno rast. Skoraj vse pomembno bo v tem stoletju postalo informacijsko – biologija, proces razmišljanja, proizvodnja in podobno. Tako bo na primer proizvodnja, zasnovana na nanotehnologiji, omogočila avtomatsko sestavljanje kompleksnih izdelkov na molekularni ravni. Po Kurzweilu, to pomeni, da bomo lahko do sredine dvajsetih let tega stoletja celotne energetske potrebe zadovoljevali s poceni solarnimi ploščami, izdelanimi z nanotehnologijami. Tako bi lahko zajemali 0,03 odstotka sončne svetlobe, ki pada na Zemljo, kar bi povsem zadovoljevalo potrebe človeštva po energiji v letu 2030.

Kiborgi na platnu/zaslonu: Človek za šest milijon dolarjev (Six Million Dollar Man), robot iz filmov o Terminatorju, Robocop in Sedma (Seven) iz nadaljevanke Zvezdne steze.

VSI MOŽGANI V »LAPTOPU«

Glavni splošni očitek Kurzweilovi teoriji je, da morajo obstajati omejitve za eksponentno rast. Ameriški futurist se s tem strinja, a pravi, da omejitve ne morejo biti »preveč omejujoče«. V letu 2020 naj bi bilo mogoče za 1000 dolarjev kupiti računalniško moč 10 na 16 izračunov v sekundi (cps), kar je 107–krat (10 milijonkrat) več od današnjih 10 na 9 cps. To pa bo po Kurzweilovi oceni že raven, ki zadošča za funkcionalno oponašanje delovanja človeških možganov. Le nekaj desetletij po tem bo mogoče izdelati bistveno bolj optimirane računalniške sisteme. Tako naj bi na primer kubični centimeter vezja iz ogljikovih nanocevk omogočil pridobitev šestkrat večje moči od človeških možganov. Prenosnik z maso 1 kg, po velikosti podoben današnjemu manjšemu prenosniku, bo konec 21. stoletja omogočil izvajanje 10 na 42 cps, približno 10 kvadrilijonkrat (10 na 16) več kot skupaj možgani vseh ljudi, ki danes živijo na našem planetu.

Ray Kurzweil razlaga, do bodo v 21. stoletju naše gospodarjenje z informacijskimi procesi zaznamovale tri velike tehnološke revolucije. Danes smo na začetku velike »G« (genetske ali biotehnološke) revolucije, ki nam daje sredstva za spreminjanje naših genov. Znanstveniki danes že izvajajo RNK-posege za izključitev genov z onemogočanjem sporočilnih RNK, da izročijo specifične gene. Vsak človeški gen je eden od 23.000 majcenih programov, ki smo jih podedovali , ki tvori načrt naše biologije. V vsakdanjem življenju redko uporabljamo programe, ki niso posodobljeni več let. Genetski programi pa so stari več deset tisoč let in so se razvili v precej drugačnih razmerah. Ker so virusne bolezni, rak in mnoge druge bolezni odvisne od genskih sprememb v določenih delih svojega življenjskega cikla, lahko pričakujemo, da bodo RNK-intervencije omogočile njihov nadzor.


Povratno inženirstvo možganov
Kurzweil pričakuje največje spremembe glede umetne inteligence (AI), torej na področju, na katerem ima morda največ izkušenj. Da bi poustvarili sposobnosti človeških možganov, moramo izpolniti tako strojne kot tudi programske zahteve. Doseganje strojnih zahtev je bilo do pred nekaj leti glavna težava, a danes se mnogi strokovnjaki strinjajo, da gre razvoj nedvomno v smer doseganja vse večjih računalniških moči, s katerimi bomo presegli vse zahteve. Superračunalniki že danes izvajajo 10 trilijonov (1014) operacij v sekundi in bodo na koncu desetletja dosegli 1016 cps, kar pa je raven funkcionalnega posnemanja možganov. V letu 2020 bo možno stroj, sposoben izvajanja 1016 cps, dobiti za 1000 dolarjev. Drugi problem so algoritmi. Da bi razumeli principe človeške inteligence, moramo uporabiti povratno (reverzno) inženirstvo možganov, pri čemer so že dosegli bistveno boljše rezultate, kot se običajno misli. Prostorna in časovna ločljivost skeniranja možganov se povečuje po eksponentni stopnji in se vsako leto praktično podvoji. Danes že imamo matematične modele posameznih delov možganov, vključno z malimi možgani, ki obsegajo polovico nevronov v možganih. IBM, na primer, razvija podrobno simulacijo okrog 10.000 nevronov možganske opne, z desetinami milijonov povezav. Prva različica posnema električne aktivnosti, naslednje pa bodo simulirale tudi kemične. V dvajsetih letih pa lahko pričakujemo še boljše modele celotnih možganov. Seveda se možgani na veliko načinov razlikujejo od konvencionalnega računalnika. Kemični prenosniki informacij imajo hitrost le nekaj sto metrov v sekundi in so več milijonkrat počasnejši od električnih signalov. Možgani delujejo masivno vzporedno, ker istočasno funkcionira okoli 100 trilijonov mednevronskih povezav. Z dovolj podatkov o področjih nevronov pa lahko znanstveniki izdelajo ustrezne matematične modele. Globlje poznavanje človeških možganov bo pripeljalo do boljšega razumevanja samih sebe in bo tudi omogočilo ustvarjanje umetne inteligence. Superinteligentni računalniki pa bodo lahko izvajali nekaj, česar mi ne moremo – na primer, izmenjevali znanje s hitrostjo elektronov.

Transhumanistični koncept izboljševanja človeka: umetniška vizija »Primo Posthuman« Natashe Vita-More, članice mednarodnega intelektualnega in kulturnega gibanja »transhumanizem«, ki v veliki meri sprejema tudi nazore Raya Kurzweila.

NANO(RO)BOTI V ORGANIZMU

Znanstveniki rešujejo probleme natančnega umeščanja genetskih informacij. Poteka intenziven razvoj terapevtskega kloniranja, ko naj bi omogočil laboratorijsko rast naših lastnih celic, tkiva in celo organov ter njihovo presaditev v naše telo. Kljub vsemu sedanjemu in pričakovanem napredku je gotovo, da se biotehnologija po možnostih nikoli ne bo mogla meriti z našimi sposobnostmi inženirstva. Prihajajoča »N« (nanotehnološka) revolucija bo svojo zrelost dosegla v dvajsetih letih tega stoletja, medtem ko danes že potekajo impresivni eksperimenti. Nanorobot, ki sta ga izdelala Nadrian Seeman in William Sherman z Univerze v New Yorku se lahko giblje na nogah, dolgih le 10 nm, in prikazuje sposobnost izvajanja natančnih manevrov nanostrojev. Na voljo so pa tudi številni drugi primeri.

Do dvajsetih let bo nanotehnologija omogočila izdelavo skoraj vsakega proizvoda iz poceni materialov s pomočjo informacijskih procesov. Takrat bomo zmožni spreminjati svoje »človeško telo, različice 1.0, v dramatično izboljšano različico 2.0«. Ključna aplikacija nanotehnologije bodo nanoroboti, veliki kot človeška krvna zrnca, ki bodo lahko pluli po ožilju ter ga čistili, uničevali patogene organizme, odstranjevali ostanke, popravljali napake v DNK in preprečevali procese staranja. Med drugim bodo lahko nanoroboti (ali krajše nanoboti) izročali v organizem komplete hranljivih materij, hormonov in drugih substanc ter odstranjevali strupe in odpadne materije. S tem bo, na primer, omogočeno, da se prebavni trakt prepusti le funkciji uživanja, medtem ko bodo za življenjske funkcije skrbeli nanoboti. Majceni roboti bodo skrbeli tudi za presaditev katerikoli organov.

REVOLUCIJA G-N-R ŽE POTEKA

Še večjo transformacijo pa bo prinesla »R« (robotska) revolucija, pod katero je mišljena predvsem umetna inteligenca (artficial intelligence, AI). Pravzaprav v sodobnih strukturah že danes delujejo stotine aplikacij »zožene AI« – umetne inteligence, ki je enaka človeški glede posameznih opravil. Vsakič ko pošljemo e-sporočilo ali koga pokličemo z mobilnim telefonom, za usmerjanje informacij skrbijo inteligentni algoritmi. AI-programi pripravljajo diagnoze, enakovredne zdravniškim, na podlagi elektrokardiogramov, ocenjujejo medicinske posnetke, vodijo letala, odločajo o denarnih naložbah v skupnem znesku večjem od trilijonov dolarjev, vodijo industrijske procese ... Do konca dvajsetih let bomo imeli tako strojno kot tudi programsko opremo za ustvarjanje človeške inteligence, poudarja Kurzweil. Oprema in metode se bodo čedalje bolj izboljševali in vse bolj bomo izkoriščali hitrost, pomnilniške sposobnosti in sposobnost deljenja znanja strojev. Končno se bomo stopili s svojo tehnologijo.

To se bo začelo z nanoboti v našem telesu in naših možganih. Nanoboti nas bodo obdržali zdrave, ponujali nam bodo popolno navidezno resničnost znotraj živčnega sistema, skrbeli za neposredne medmožganske komunikacije prek interneta in nenehno širili našo človeško inteligenco. Medtem ko bo naša biološka inteligenca ostajala v glavnem ista, se bo nebiološki del inteligence približno podvajal vsako leto. V tridesetih letih bo nebiološki del inteligence že prevladoval, v štiridesetih pa bo več milijardkrat močnejši. Med drugim bo imela nebiološka inteligenca vpogled v lastno oblikovanje in se izboljševala v hitrem ciklu preoblikovanja. Kurzweil pojasnjuje, da pri tem ne gre za utopijo, saj tehnologije G-N-R očitno izpolnjujejo svoje obljube. Če pa bodo ljudje poskušali omejevati tovrstne tehnologije, opozarja Kurzweil, ne bo samo človeški rod prikrajšan za veliko koristi, ampak se bodo močne tehnologije pognale v »podzemlje«, s čem bi se nevarnosti močno stopnjevale. Pred nami je torej stoletje dramatičnih pospešenih sprememb, upajmo tudi »pridobitev«.

Kakšen bo homo technicus?

Nanotehnologija bo omogočila razvoj in proizvodnjo pametnih materialov, ki bodo zamenjali mnoge dele človeškega organizma, izboljšali čutila in ojačali sposobnosti.
Izboljšani možgani: Vdelana tipala bodo osebi poročala o položaju in gibanju, denimo tudi o položaju prijateljev v množici.
Umetni vid: Spremembe in dodatki bodo omogočili gledanje v infrardečem, ultravijoličnem in celo rentgenskem delu spektra.
Ušesa: Po zaslugi sprememb bodo poslušala prek bistveno širšega spektra frekvenc.
Prevajanje: V telo bodo vdelani majceni računalniki, sposobni prevajanja govora.
Brezhibna koža: Kombinacija celic in umetnih polimerov bo zagotovila zdravo in lepšo kožo.
Nanozdravniki: Majcene robotske naprave bodo vsepovsod po telesu odkrivale kemijske signale bolezni in poškodb ter izpuščale natančne doze zdravil ali celic za popravljanje.
Izboljšane mišice: Vdelani močnejši in pametni materiali bodo okrepili mišice in pregnali utrujenosti.
DNK-rokovanje: Tipala
Novi organi: Organi, vzgojeni iz biorazkrojljivih materialov, bodo trajali dalj in delovali bolje kot izvirni organi.
Nezlomljive kosti: Človeške kosti bodo okrepljene z ogljikovimi nanocevkami ali umetno biserovino.
Telesni odpadki: Nanoroboti bodo samodejno opravljali analize znamenj bolezni.

Esad Jakupović