PODVAJANJE V ENEM LETU

Vstopili smo v obdobje, v katerem bo tempo tehnoloških sprememb tako hiter in posledice tako globoke, da se bo človeško življenje nepovratno spremenilo. Zmožni bomo reprogramirati svojo biologijo in jo prekoračiti. Rezultat bo naše globoko zraščanje s tehnologijami, ki jih ustvarjamo. O vsesplošni eksponentni rasti lahko najdemo obilo dokazov. Kurzweil je v svoji knjigi »Singularnost je blizu« objavil več kot 40 diagramov z različnih področij, ki vključujejo tudi komunikacije in internet, skeniranje možganov in biotehnologijo, ki ilustrirajo eksponentni napredek. Model ameriškega futurista kaže, da se stopnja spremembe paradigme (poenostavljeno povedano, stopnja tehničnih inovacij) podvoji vsako desetletje. V 20. stoletju je ta stopnja postopoma pridobivala hitrost, na koncu pa je bil zbir dosežkov v vsem stoletju enak tistemu v 20 letih napredka, po stopnji, ki je dosegla kar faktor 2000.

V genetiki, na primer, je bilo potrebno 14 let, da so prišli do genoma bolezni HIV, za genom bolezni SARS pa je potem zadoščalo le 31 dni. Informacijske tehnologije so področje, na katerem je eksponentna rast morda najočitnejša. Moč informacijskih tehnologij, ki jo merimo prek zmogljivosti, pasovne širine, kapacitete in drugih meril, se podvoji v približno enemu letu. Gre za faktor tisoč po 10 letih, milijon po 20 letih in milijardo po 30 letih. Eksponentna rast računalništva pokriva v zadnjem stoletju pet glavnih paradigem: elektromehansko računanje, uporabljeno za popis leta 1890 v ZDA, na releju temelječe računanje v drugi svetovni vojni, uporabljeno za razbijanje nacistične kriptografije, na elektronskih ceveh zasnovano računanje, uporabljeno 1952 na CBS-u za napoved Eisenhowerjeve zmage na predsedniških volitvah v ZDA, na posameznih tranzistorjih temelječe računanje za prve vesoljske polete v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter na integriranemu vezju zasnovano računalništvo v poznih šestdesetih letih.

NANOTEHNOLOGIJA ZA ENERGETIKO

Do danes smo že dosegli ogromen napredek v šesti informacijski paradigmi – tridimenzionalnem molekularnem računalništvu, na primer s pomočjo ogljikovih nanocevk. Obstajajo seveda mnoge stvari, ki jih ne moremo zanesljivo napovedati, a lahko na posamezna področja projicirajo splošne trende. Tudi skupne IT-zmogljivosti, ki obsegajo mnoge kaotične dejavnosti, je vendarle mogoče zanesljivo napovedovati s postopkom, ki ga je Kurzweil poimenoval »zakon pospešenih pridobitkov«. Po tem zakonu bomo, pravi Kurzweil, med letoma 2000 in 2014 ustvarili napredek kot v zadnjih 20 letih po stopnji 2000, torej kot v vsem prejšnjem stoletju. Potem bomo to isto naredili v samo sedmih letih. V celotnem 21. stoletju bomo dosegli napredek na ravni 20.000 let, merjeno po stopnji iz leta 2000. Drugače povedano, napredek v 21. stoletju bo tisočkrat večji kot v 20. stoletju.
Informacijske tehnologije bodo doživele eksplozivno rast. Skoraj vse pomembno bo v tem stoletju postalo informacijsko – biologija, proces razmišljanja, proizvodnja in podobno. Tako bo na primer proizvodnja, zasnovana na nanotehnologiji, omogočila avtomatsko sestavljanje kompleksnih izdelkov na molekularni ravni. Po Kurzweilu, to pomeni, da bomo lahko do sredine dvajsetih let tega stoletja celotne energetske potrebe zadovoljevali s poceni solarnimi ploščami, izdelanimi z nanotehnologijami. Tako bi lahko zajemali 0,03 odstotka sončne svetlobe, ki pada na Zemljo, kar bi povsem zadovoljevalo potrebe človeštva po energiji v letu 2030.

VSI MOŽGANI V »LAPTOPU«

Glavni splošni očitek Kurzweilovi teoriji je, da morajo obstajati omejitve za eksponentno rast. Ameriški futurist se s tem strinja, a pravi, da omejitve ne morejo biti »preveč omejujoče«. V letu 2020 naj bi bilo mogoče za 1000 dolarjev kupiti računalniško moč 10 na 16 izračunov v sekundi (cps), kar je 107–krat (10 milijonkrat) več od današnjih 10 na 9 cps. To pa bo po Kurzweilovi oceni že raven, ki zadošča za funkcionalno oponašanje delovanja človeških možganov. Le nekaj desetletij po tem bo mogoče izdelati bistveno bolj optimirane računalniške sisteme. Tako naj bi na primer kubični centimeter vezja iz ogljikovih nanocevk omogočil pridobitev šestkrat večje moči od človeških možganov. Prenosnik z maso 1 kg, po velikosti podoben današnjemu manjšemu prenosniku, bo konec 21. stoletja omogočil izvajanje 10 na 42 cps, približno 10 kvadrilijonkrat (10 na 16) več kot skupaj možgani vseh ljudi, ki danes živijo na našem planetu.

Ray Kurzweil razlaga, do bodo v 21. stoletju naše gospodarjenje z informacijskimi procesi zaznamovale tri velike tehnološke revolucije. Danes smo na začetku velike »G« (genetske ali biotehnološke) revolucije, ki nam daje sredstva za spreminjanje naših genov. Znanstveniki danes že izvajajo RNK-posege za izključitev genov z onemogočanjem sporočilnih RNK, da izročijo specifične gene. Vsak človeški gen je eden od 23.000 majcenih programov, ki smo jih podedovali , ki tvori načrt naše biologije. V vsakdanjem življenju redko uporabljamo programe, ki niso posodobljeni več let. Genetski programi pa so stari več deset tisoč let in so se razvili v precej drugačnih razmerah. Ker so virusne bolezni, rak in mnoge druge bolezni odvisne od genskih sprememb v določenih delih svojega življenjskega cikla, lahko pričakujemo, da bodo RNK-intervencije omogočile njihov nadzor.

NANO(RO)BOTI V ORGANIZMU

Znanstveniki rešujejo probleme natančnega umeščanja genetskih informacij. Poteka intenziven razvoj terapevtskega kloniranja, ko naj bi omogočil laboratorijsko rast naših lastnih celic, tkiva in celo organov ter njihovo presaditev v naše telo. Kljub vsemu sedanjemu in pričakovanem napredku je gotovo, da se biotehnologija po možnostih nikoli ne bo mogla meriti z našimi sposobnostmi inženirstva. Prihajajoča »N« (nanotehnološka) revolucija bo svojo zrelost dosegla v dvajsetih letih tega stoletja, medtem ko danes že potekajo impresivni eksperimenti. Nanorobot, ki sta ga izdelala Nadrian Seeman in William Sherman z Univerze v New Yorku se lahko giblje na nogah, dolgih le 10 nm, in prikazuje sposobnost izvajanja natančnih manevrov nanostrojev. Na voljo so pa tudi številni drugi primeri.

Do dvajsetih let bo nanotehnologija omogočila izdelavo skoraj vsakega proizvoda iz poceni materialov s pomočjo informacijskih procesov. Takrat bomo zmožni spreminjati svoje »človeško telo, različice 1.0, v dramatično izboljšano različico 2.0«. Ključna aplikacija nanotehnologije bodo nanoroboti, veliki kot človeška krvna zrnca, ki bodo lahko pluli po ožilju ter ga čistili, uničevali patogene organizme, odstranjevali ostanke, popravljali napake v DNK in preprečevali procese staranja. Med drugim bodo lahko nanoroboti (ali krajše nanoboti) izročali v organizem komplete hranljivih materij, hormonov in drugih substanc ter odstranjevali strupe in odpadne materije. S tem bo, na primer, omogočeno, da se prebavni trakt prepusti le funkciji uživanja, medtem ko bodo za življenjske funkcije skrbeli nanoboti. Majceni roboti bodo skrbeli tudi za presaditev katerikoli organov.

REVOLUCIJA G-N-R ŽE POTEKA

Še večjo transformacijo pa bo prinesla »R« (robotska) revolucija, pod katero je mišljena predvsem umetna inteligenca (artficial intelligence, AI). Pravzaprav v sodobnih strukturah že danes delujejo stotine aplikacij »zožene AI« – umetne inteligence, ki je enaka človeški glede posameznih opravil. Vsakič ko pošljemo e-sporočilo ali koga pokličemo z mobilnim telefonom, za usmerjanje informacij skrbijo inteligentni algoritmi. AI-programi pripravljajo diagnoze, enakovredne zdravniškim, na podlagi elektrokardiogramov, ocenjujejo medicinske posnetke, vodijo letala, odločajo o denarnih naložbah v skupnem znesku večjem od trilijonov dolarjev, vodijo industrijske procese ... Do konca dvajsetih let bomo imeli tako strojno kot tudi programsko opremo za ustvarjanje človeške inteligence, poudarja Kurzweil. Oprema in metode se bodo čedalje bolj izboljševali in vse bolj bomo izkoriščali hitrost, pomnilniške sposobnosti in sposobnost deljenja znanja strojev. Končno se bomo stopili s svojo tehnologijo.

To se bo začelo z nanoboti v našem telesu in naših možganih. Nanoboti nas bodo obdržali zdrave, ponujali nam bodo popolno navidezno resničnost znotraj živčnega sistema, skrbeli za neposredne medmožganske komunikacije prek interneta in nenehno širili našo človeško inteligenco. Medtem ko bo naša biološka inteligenca ostajala v glavnem ista, se bo nebiološki del inteligence približno podvajal vsako leto. V tridesetih letih bo nebiološki del inteligence že prevladoval, v štiridesetih pa bo več milijardkrat močnejši. Med drugim bo imela nebiološka inteligenca vpogled v lastno oblikovanje in se izboljševala v hitrem ciklu preoblikovanja. Kurzweil pojasnjuje, da pri tem ne gre za utopijo, saj tehnologije G-N-R očitno izpolnjujejo svoje obljube. Če pa bodo ljudje poskušali omejevati tovrstne tehnologije, opozarja Kurzweil, ne bo samo človeški rod prikrajšan za veliko koristi, ampak se bodo močne tehnologije pognale v »podzemlje«, s čem bi se nevarnosti močno stopnjevale. Pred nami je torej stoletje dramatičnih pospešenih sprememb, upajmo tudi »pridobitev«.