HITRI VKLOP/IZKLOP

V filmih je vse tako super! Ko mora nekdo na hitro nekaj ukrasti iz računalnika nepridipravov, je dovolj, da odpre prenosnik ali pritisne gumb za vklop zaslona in že je »in medias res«. V praksi pa je vse prej kot tako. Po pritisku gumba za vklop traja kar nekaj časa, da lahko dejansko kaj naredimo. A s tem »traja« mislimo na vsaj kako minuto. Ali dve. Ali tri. Zagon in ugašanje računalnika je zadeva, ki je zoprna že, odkar je naprava kot taka prišla na trg. Čeprav bo osebni računalnik počasi star 30 let, se kar zadeva hitrost zagona ni zgodilo kaj dosti. Ko je strojna oprema pokazala znake pospeševanja, se je zakomplicirala programska in vse skupaj spet zavrla. Tako še zdaj, v času naprav, kot so recimo iPad in Galaxy Tab, ki se vključijo, kot bi mignil, trajata zagon in ugašanje osebnega računalnika predoooolgo!

Priznati je treba, da je Windows 7, kar zadeva zagon, precejšen korak naprej, čeprav to na prvi pogled ni videti. Sedmica je arhitekturno narejena tako, da obstaja precej manj potreb po tem, da se veliko programov naloži že ob zagonu, kot je bilo to v Windows XP. To pa pomeni, da nas zaradi upočasnitve nalaganja ne bo vsako leto prijelo, da celoten sistem zabrišemo iz računalnika in ga namestimo na novo. A to je premalo! Če bodo tabletke, kot sta ta trenutek iPad in Galaxy Tab, nadaljevale svoj preboj, v kar ne dvomimo, bo treba narediti nekaj več.

Zdaj? Ta trenutek je hiter zagon mogoč pravzaprav edino prek stanja mirovanja. Tega nekateri v Windows XP niso hoteli kaj dosti uporabljati, saj se je včasih zgodilo, da se računalnik iz stanja mirovanja ni kar tako zbudil in je bil potreben »trdi« zagon. V sedmici so zadevo očitno popravili, saj avtor tega članka več tednov ugašam prenosnik tako, da ga preprosto zaprem, da se postavi v stanje mirovanja in se je do zdaj še vedno »zbudil«.

NADGRADNJE

Sistem nadgradenj v Windows je sicer dobra zadeva, saj vemo, kako pomembno je, da je operacijski sistem ažuren, vendar je samodejna nadgradnja lahko tudi zoprna, saj ima kar nekaj lastnosti, ki bi jih bilo mogoče drugače rešiti. Recimo sporočilo, da so se nadgradnje namestile in da je treba znova zagnati računalnik. Če se nam mudi in moramo nekaj hitro narediti, je zadnje, kar bi radi, zgubljanje časa zaradi ponovnega zagona (glej prejšnji predlog). Še huje je, če sistem kar sam sproži ponovni zagon, saj takrat seveda zapre vse zagnane programe, med katerimi je lahko tudi kak pomemben.

V novem sistemu bi si želeli tak sistem nadgradenj, ki bi vključeval možnost izključevanja opozarjanja na to, da je treba znova zagnati računalnik, in bi pač tiho počakal na to, da uporabnik to naredi. Vsekakor pa bi si tudi želeli možnost, da lahko, če se nam mudi, izključimo računalnik brez poprejšnjega nameščanja popravkov.

Zdaj? Sistem samodejne nadgradnje je sicer mogoče izključiti, vendar je potem treba biti dokaj vesten in redno ročno preverjati, ali so posodobitve na voljo. Mogoče je tudi zadevo nastaviti tako, da se posodobitve sicer prenesejo, vendar se namestijo takrat, ko to želimo, ni pa možnosti, da bi sistemu ukazali, naj zadeve namesti, vendar nas naj ne muči z obvestili o vnovičnem zagonu. Pri nadgradnji se velikokrat pojavi tudi to, da nam sistem, ko hočemo računalnik ugasniti, da na voljo le možnosti, da se najprej namestijo nadgradnje, potem pa se sistem ugasne. To pa lahko traja, in če se nam mudi, to ni ravno prijetno. Trenutno možnosti, ki bo to preprečila ni, edina rešitev je, da sistema na ugasnete, ampak ga spravite v stanje mirovanja.

Moj mikro, december 2010 | Miha Gradišnik |