Svet je samo v zadnjem letu dni izkusil številne orkane, poplave in med drugim najtoplejšo zimo v zadnjih 100 letih. V februarju letos je Medvladni panel o klimatskih spremembah (IPCC) Združenih narodov objavil svoje četrto poročilo (prejšnja tri so bila v letih 1990, 1995 in 2001). Dokument povzema znanstveno znanje o temi kot usklajeno stališče 130 držav. V njem jasneje kot kdaj prej zatrjuje, da smo v začetni fazi klimatskih sprememb, ki smo jih povzročili ljudje.

EKSTREMNO VREME

Poročilo poudarja razločno dejstvo, da je delovanje ljudi pripeljalo do zvišanja povprečne globalne temperature od leta 1750, predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv, poljedelske aktivnosti in spremembe uporabe zemlje. Napovedane posledice bodo ekstremni vremenski dogodki, ki vključujejo toplotne valove, obilno deževje in povišanje gladine morja. Posledice izjemno nevarnih sprememb bodo odvisne od dejavnosti, ki jih bodo ljudje izvajali v prihodnosti. Evropska unija je že določila kot cilj zmanjšanje oddajanja ogljikovega dioksida (CO2), ki je glavni vzrok globalnega segrevanja, z ravni v letu 1990 za 20 odstotkov do leta 2020. Med sprejetimi ukrepi je tudi zmanjšanje izpustov CO2 na 120 gramov po prevoženem kilometru od leta 2012 (današnji nivo je 160 gramov). V ZDA je Kalifornija prva sprejela predpis o zmanjšanju izpustov CO2 za 25 odstotkov do leta 2020. Tudi Kitajska je začela razmišljati o podobnih korakih in je že namenila 175 milijard dolarjev za zaščito okolja v naslednjih petih letih.

Približno tretjina od okrog 40 milijard ton CO2e, ki se sprosti vsako leto v svetu in povzroča učinek tople grede, prihaja od poljedelstva, gozdarstva, čiščenja tal in odpadkov. CO2e pomeni ekvivalente CO2, v katere se pretvarjajo drugi toplogredni plini – metan, smejalni plin (ki se uporablja v zobozdravstvu kot anestetik), fluorokarbone in industrijske pline (kot je žveplov heksafluorid) – s potencialom globalnega segrevanja. Metanov potencial globalnega segrevanja, na primer, je 21-krat večji od učinka CO2, kar pomeni, da tona metana ustreza 21 tonami ogljikovega dioksida. Več kot dve tretjini toplogrednih plinov (okrog 27 milijard ton CO2e) sta rezultat proizvodnje energije v elektrarnah, proizvodnje toplote in zgorevanja goriva v prometu. V Nemčiji, na primer, 87 odstotkov toplogrednih plinov izhaja od uporabe energije, preostalih 13 odstotkov pa prihaja iz poljedelstva, kemične industrije in drugih virov.

BOLJE PREPREČITI ...

Elektrarne so izvor okrog 25 odstotkov toplogrednih plinov. CO2 nastaja z zgorevanjem fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije ali toplote. Kumulativne emisije CO2 iz termoelektrarn na lignit so okrog 1000 gramov na kilovatno uro (g/kWh) energije, iz tistih na antracit pa 780 g/kWh. Sončne celice prispevajo okrog 100 g/kWh, a v fazi proizvodnje. Elektrarne na veter dajejo 20 g/kWh, atomske elektrarne 25 g/kWh, medtem ko hidroelektrarne dajejo nizkih 4 g/kWh.

Največ CO2 oddajata ZDA (21 % svetovne proizvodnje) in Kitajska (18 %), sledijo pa Rusija (6 %), Japonska (4,5 %), Indija (4 %) in Nemčija (3,2 %). Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bo oddajanje CO2, povezano s proizvodnjo energije, naraslo za blizu 50 odstotkov, s sedanjih 27 na okrog 40 milijard ton v letu 2030. Kot največji uporabnik premoga bo Kitajska po oddajanju CO2 prehitela ZDA v letu 2010. Emisije so na Kitajskem še zmeraj skromne, gledano na število prebivalcev: približno 4 tone CO2 na prebivalca, v primerjavi z 10 tonami v Nemčiji ali 20 tonami v ZDA.

K razumevanju problema klimatskih sprememb je precej prispevalo poročilo britanskega strokovnjaka sira Nicholasa Sterna, ki je prvi izračunal njihove ekonomske stroške. Po poročilu bo nadaljnja rast emisij CO2 pripeljala do povečevanja stroškov, povezanih s škodami, nastalimi zaradi klimatskih sprememb, na 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na leto. Uvajanje ukrepov, ki bi omejili rast temperature na manj kot dve stopnji Celzija, pa bi zmanjšalo stroške odpravljanja škod na približno en odstotek BDP-ja. S pravočasno uvedbo ukrepov za zmanjšanje izpustov CO2 bi bilo svetovno gospodarstvo sposobno ublažiti udarce.

Mnoge rešitve, ki jih bo treba uvesti, so praktično že na voljo. S prenovo stare stavbe je na primer moč prihraniti 56 % toplote, potrebne za ogrevanje sob, kar pa pomeni 80 % porabe energije zasebne hiše. Z boljšo promocijo in večjo prodajo hibridnih avtomobilov bi se lahko dokaj zmanjšali izpusti CO2. Z uporabo varčnih luči in svetlečih diod lahko prihranimo do 80 % energije za osvetljevanje. Mnoge gospodinjske aparate lahko uporabljamo tudi s 75 % manj električne energije.

ČAS ZA AKCIJO

Velike možnosti zmanjšanja emisij CO2 dajejo elektrarne, v katerih povečanje učinkovitosti za nekaj odstotkov prinaša zmanjšanje oddajanja CO2 tudi do 80 %. Pomemben korak v smeri izboljšanja učinkovitosti je postopek uplinjanja premoga, ki ga je razvilo švicarsko podjetje Swiss Sustec. V postopku nastaja umetni plin, ki se lahko pretvori v CO2 in vodik. Ogljikov dioksid se lahko shrani pod zemljo, medtem ko izgorevanje vodika skoraj ne proizvaja onesnaževalcev. Druga rešitev je razvoj hibridnih elektrarn, ki združujejo dobre strani gorivnih celic in plinskih turbin, z učinkovitostjo 70 odstotkov.

Pomembne možnosti zmanjševanja škod za okolje prinašajo tudi obnovljivi viri energije. Današnja prostrana polja vetrnic na kopnem in tudi na morju proizvajajo električno energijo za milijone hiš. Možno je tudi izkoriščanje toplote iz globin Zemlje brez oddajanja CO2 . Siemens končuje geotermalno elektrarno v bližini Münchna, ki bo oskrbovala 6000 gospodinjstev z energijo in 20.000 s toploto. Energijo je, ne nazadnje, mogoče pridobivati tudi iz odpadkov.

Mnoga napredna svetovna podjetja že vlagajo pomembna sredstva v razvoj okolju prijaznih tehnologij. Mnoga evropska podjetja so že pristopila pobudi 3C (Combating Climate Change – Boj proti klimatskim spremembam), ki jo je začetku leta 2007 promovirala švedska energetska družba Vattenfall. Cilj 3C je spodbujanje združenih prizadevanj vlad, poslovnih krogov in potrošnikov za širjenje gospodarstva, temelječega na nizkih izpustih CO2. Kot pravi strokovnjak za vprašanja, povezana z ogljikovega dioksidom, dr. Georg Rosenbauer: »Čas je za akcijo. Še zmeraj lahko postavimo temelje dolgotrajnega izboljšanja. Čez deset let takšna možnost ne bo več obstajala.«

Esad Jakupović