Informacijske tehnologije se nenehno razvijajo in pogosto se pojavljajo tudi »revolucionarne« inovacije, ki lahko prispevajo k hitrejšim premikom v razvoju. V zadnjem letu je bilo tovrstnih inovacij toliko, da si zaslužijo dodatno pozornost zaradi morebitnega združenega prispevka k novi računalniški revoluciji, navkljub krizi. Vrsti novosti, ki smo jih predstavili pred dvema mesecema dodajamo izbor najnovejših, ki si zaslužijo našo pozornost, četudi se morda kakšna pričakovanja ne bodo uresničila ali pa bodo počakala na druge čase in drugačne izzive.
IT SPET PRIVLAČI ŠTUDENTE
Nekaj let po gospodarski in IT-krizi iz obdobja 2001–2003, ki ju je povzročil prenapihnjeni balon »pikakom«, se je zanimanje za študij informatike zmanjšalo in mladi so se bolj odločali za študij bančništva ali financ, kjer so videli več možnosti za zaslužek. Seveda ni bilo nič čudnega v zmanjšanju zanimanja za študij, povezan z industrijo, ki se je našla v krizi. Kot trdi William Dally, vodja oddelka za računalniško znanost na Univerzi v Stanfordu, je zdaj opazna nasprotna reakcija: študenti pogosto razmišljajo o tem, da namesto področja financ izberejo računalniško znanost. Motiva preusmeritve sta boljši zaslužek v informatiki in morebitno zmanjšanje ponudbe delovnih mest v financah. Tudi John Gallaugher, profesor za informacijske sisteme na Carroll School of Management na Univerzi v Bostonu, pojasnjuje, da se privlačnost informatike kljub krizi povečuje, zato je IT-industrija zadnje leti pridobila vrednost in postala stabilna. Rast zanimanja za študij informatike je pomembna tudi zaradi več let trajajočega pomanjkanja kadrov na IT-področju, ki je tudi rezultat upokojitve »baby boom« generacije rojenih po drugi svetovni vojni. Ameriški urad za statistiko pri ministrstvu za delo ocenjuje, da so med 30 najhitreje rastočimi poklici obdobju 2006–2016 tudi »analitiki za omrežne sisteme in podatkovne komunikacije«. Randal Bryant, dekan šole za računalniško znanost Carnegie Mellon Univerze v Pittsburghu, navaja, da se je število prijav novih študentov v letu 2001 zmanjšalo s 3200 na 1700, v zadnjih dveh letih pa je znova začelo rasti in lani doseglo 2300.
KVAZISNOV ZA NOVE ČIPE
Raziskovalci z univerze McGill so v letu 2005 odkrili novo stanje materije, ki so ga poimenovali kvazitridimenzionalni elektronski kristal, izsledke pa so prvič objavili oktobra lani v reviji Nature Physics. Snov je zelo podobna tisti, ki se uporablja za proizvodnjo sodobnih tranzistorjev oz. čipov. Odkritje lahko pripelje do velikih sprememb v razvoju elektronskih naprav. Število tranzistorjev, ki se lahko natlačijo v čip, raste eksponentno in se približno podvoji vsaki dve leti (Moorov zakon). Z zmanjševanjem komponent na čipu pa se začenjajo vplivi nenavadnih zakonov in obnašanj kvantne fizike, ki naj bi verjetno v manj kot desetletju onemogočili nadaljnje krčenje. Kvazi 3D elektronski kristal so odkrili, ko so opravljali raziskave z enim najčistejših polprevodnih materialov pri temperaturi, 100-krat nižji od tiste v medgalaktičnem prostoru, ki je bil izpostavljen najmočnejšemu dolgotrajnemu magnetnem polju na Zemlji – v Magnetnem laboratoriju (Magnet Lab) na Floridi. Dvodimenzionalne elektronske kristale je v letu 1934 napovedal madžarski fizik Eugene Wigner, odkrili pa so jih v laboratoriju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Dr. Guillaume Gervais, direktor McGill laboratorija za kondenzirane snovi pri ultranizkih temperaturah pojasnjuje, da so elektroni v 2-dimenzionalnem elektronskem kristalu stisnjeni med dvema materialoma in se gibljejo v ravni kot krogle biljarda. Kvazitridimenzionalni elektronski kristal so odkrili naključno (njegov obstoj ni bil napovedan), ko so v letu 2005 poskus pri zelo nizkih temperaturah izvajali v močnem magnetnem polju v Magnet Labu, ki ga lahko uporabijo samo pet dni na leto. Tretji dan poskusa jim je uspelo elektrone »potegniti« iz ravni v kvazi 3D-sistem, ki, kot pojasnjuje dr. Gervais, »ni prav tridimenzionalni, ampak je vmesno stanje in povsem nov fenomen«. Znanstveniki upajo, da bodo nadaljnje raziskave in uporaba kvazisnovi omogočili preložitev doseganja meje Moorovega zakona za morda celo desetletje.
RAČUNALNIŠTVO KAOSA
Beseda kaos ima negativen pomen, ker asociira na nered, ki se mu je treba izogniti. Vodja katedre za biomedicinsko inženirstvo Floridske univerze William Ditto, z njim pa tudi ameriška mornarica in zasebni investitorji, verjamejo, da lahko načela kaosa uporabimo za razvoj revolucionarnega čipa, ki bi bil hitrejši, cenejši in prilagodljivejši od današnjih. Dittov čip je mikroelektronska različica matične celice, torej lahko prevzame različne funkcije. »Kaosni čip« lahko gre pravzaprav še dalje in vedno znova spreminja obliko. Standardni čip namreč vsebuje logična vrata kot osnovne elemente, ki lahko izvajajo le eno funkcijo, medtem ko se v lahko kaosnem čipu logična vrata sproti spreminjajo in izvajajo funkcije po potrebi. Tradicionalni računalniki uporabljajo različne čipe za različne funkcije – centralni procesor, pomnilnik, video pomnilnik, grafični pospeševalnik, aritmetični procesor ... Dittov procesor pa bi se lahko sam spreminjal za funkcijo, ki jo programska oprema potrebuje v danem trenutku. Na primer, pri uporabi Photoshopa se čip pri trenutni potrebi po velikem pomnilniku prekonfigurira v pomnilnik. Če je na primer potrebno izračunavanje, pa se iz pomnilnika spremeni v glavni procesor, pri igranju se pretvori v grafični čip ... Spreminjanje oblike oz. funkcije kaosnega čipa omogoča sposobnost izkoriščanja kaosa, ki obstaja tudi v standardnem čipu. Kaosni sistemi so tudi zelo organizirani, toda nepravilno. Kaosna logična vrata lahko svojo funkcijo spreminjajo izjemno hitro, ker so zelo občutljivi tudi na najmanjše spremembe okolja (t.i. učinek metulja). William Ditti je lani ustanovil podjetje ChaoLogix in v kratkem načrtuje predstavitev prvega kaosnega čipa.
NAVIGACIJA IN LOKACIJSKE STORITVE
Vse več prenosnih naprav ponuja tudi navigacijske (GPS) informacije prek mobilnih, radijskih (wi-fi) ali namenskih omrežij. Če želite na primer v Novem mestu najti picerijo, vas bo do tja po najkrajši poti vodil pametni telefon. Mnogi pametni telefoni med možnostmi vodenja ponujajo tudi kontekstualne lokacijske informacije. Najnovejši telefoni omogočajo sprejem tudi najnovejših informacij o stanju prometa in izgradnji cest, in sicer prek zemeljskih ali satelitskih radijskih frekvenc. Novi operacijski sistem za mobilne naprave Android, ki ga je razvil Google in potem podprlo tudi združenje Open Handset Alliance, promovira razvoj kreativnih aplikacij, ki podpirajo spreminjanje ročnih naprav v prenosne mini računalnike, s funkcijami telefona v ozadju. Googlovo obvladovanje zemljevidov in kontekstualnih informacij bo lahko pospešilo razvoj informacijske ere, zasnovane na lokacijskih storitvah.
VIRUSNA MODA
Raziskovalci iz MIT Media Laba so razvili modne pripomočke, katerih vzorci in risbe se spreminjajo po želji lastnika, natisnjene detajle pa je mogoče brezžično izmenjavati. Cilj projekta, poimenovanega UrbanHermes je prevzem namigov iz interneta in njihova uporaba na modnih detajlih. Glavna zamisel je prikazovanje digitalnih slik in vzorcev na OLED-zaslončkih, vdelanih v obleko, z možnostjo posodabljanja in spreminjanja. Detajli se bodo lahko brezžično izmenjevali za prikazovanje na oblekah drugih ljudi, s čimer se bo lahko širila nekakšna »virusna moda«. Lastnik slike ali vzorca bo lahko omogočil ali onemogočil njihov brezžični prenos. Vzorce in slike bo lahko spreminjal iz lastne knjižnice, s prevzemom od drugih ali z naročanjem na ponudbo oblikovalcev. Ideja o integraciji OLED-zaslonov v obleko ni nova, medtem ko je zamisel o »virusni modi« inovativna. Prenos naj bi potekal prek bluetootha ali infrardeče tehnologije na manjši oddaljenosti
SPLETNI »PATRIOTIZEM«
Sporni domoljubni zakon (Patriot Act), ki ga je na zahtevo predsednika Busha leta 2001 sprejel ameriški kongres, ima verjetno tudi svojo internetno različico. Informacija je posredno prišla od Richarda Clarka, nekdanjega »protiterorističnega« svetovalca ameriškega predsednika Carterja in tudi Busha do leta 2003, ki je to povedal Lawrencu Lessigu, ustanovitelju Centra za internet in družbo Stanfordske pravne šole. Lessig je na nedavni konferenci Brainstorm Tech revije Fortune povedal, da ameriška vlada pričakuje spletno različico 11. septembra, ne nujno s strani Al Kajde. Po njegovih besedah naj bi šlo za množični zlonamerni dogodek, ki bi pripeljal do nestabilnosti in nevarnosti interneta, na kar bi ameriška vlada odgovorila z zakonom, imenovanim Patriot Act. (PATRIOT je kratica domoljubnega imena »Uniting and Strengthening America by Providing Appropriate Tools Required to Intercept and Obstruct Terrorism« – združevanje in krepitev Amerike z zagotavljanjem ustreznih orodij, potrebnih za prestrezanje in onemogočanje terorizma). Zakon so razglasili v pičlih 20 dneh po 11. septembru. Lessig je udeležence konference spomnil, da je nekdo vprašal pravosodno ministrstvo, kako je bil lahko tako obsežen akt pripravljen in sprejet v tako kratkem času, na kar so pojasnili, da je akt pri njih ležal 20 let in samo čakal na pravi povod za sprejetje. »Seveda je zakon poln vseh vrst norosti, ki spreminjajo način, kako se ščitijo oz. ne ščitijo civilne pravice,« je povedal Lessig. »Zato sem na večerji vprašal Clarka, ali obstaja ekvivalent Patriot Acta, ki samo čaka na kak odločilen dogodek kot opravičilo za radikalno spremembo načina delovanja interneta. Odgovoril mi je: 'Seveda, obstaja!'« Lessig kot »odločilen dogodek« navaja morebitni virusni napad na varnost ali promet v mestu ali pa vitalen sistem, kot je oskrbo z vodo. Izbor Baracka Obame za predsednika ZDA nekaj govori tudi o mnenju Američanov »Patriot-izmu« in ga je treba razumeti tudi kot vnaprejšnji odločilni NE kakršnemu koli blaznemu »i-Patriot-izmu«.
TRIKODER BLIŽJI STVARNOSTI
Trikoder je magični »dlančnik«, znan iz nanizanke Zvezdne steze, ki lahko v trenutku »od zunaj« diagnosticira bolezni. Naprava je zdaj postala za stopničko bližja resničnosti po zaslugi raziskovalke Christine Keating in njenih kolegov z Državne univerze Pensilvanije, ki so za diagnosticiranje uporabili nanotehnologijo, v kateri se elektronika in kemija srečata v istem redu velikosti. Elektrode so prevlekli z genetsko sestavljanko, v kateri se delci ujemajo s patogenimi delci, kot so hepatitis ali HIV. Ko virus ali bakterija pride blizu, se spoji z ustreznim segmentom in s tem spremeni prevodnost nanoelektrode, ki sproži majcen tranzistor na svojem koncu. Elektrode za zdaj niso ravno idealne, a se jih lahko na tisoče namesti na majhnem prostoru, s čimer se zagotovi statistična zanesljivost merjenja kljub odpovedi nekaterih med njimi. Na istem čipu je mogoče namestiti različno prevlečene nanožice za različne bolezni (»vse v enem«). »Trikoder« omogoča hitro in preprosto diagnostiko. Sedanji prototip je kemični, ne električni, zato nanožice začnejo svetiti namesto, da bi aktivirale kakšno vezje. Naslednja generacija bo seveda digitalna.
VDELANO PREPOZNAVANJE GLASU
Prepoznavanje glasu, ki je bilo več kot desetletje pomanjkljiva tehnologija z več razočaranj kot izpolnjenih obljub, je zadnje doživela pomemben napredek. Fordov komunikacijski sistem Sync In-car, na primer, je povečal glasovni nadzor na višjo raven, ki omogoča izbiranje glasbe ali brezročne klice z mobilnim telefonom. Boljši sistemi za prepoznavanje glasa potrebujejo veliko računalniške moči, zaradi česar so glavne aplikacije telefonski preklopni sistemi, nameščeni v strežniku. Zaradi hitrega razvoja procesorjev zadnje čase prihaja do uporabe prepoznavanje glasu tudi pri miniaturnih sistemih. Podjetje Sensory je na primer na nedavnem sejmu CES v Las Vegasu predstavilo nove mobilne telefone s tehnologijo bluetooth in prepoznavanjem glasu, opremljene s čipom FluentSoft. Mobilni telefoni imajo navadno majhne tipke oz. krmila, pri pogovoru zunaj vidnega polja pa so ukazi, kot je »Preveri stanje baterije« ali vprašanja, kot je »Ali sem povezan?«, zelo koristni. V povezavi s storitvami, kot je Googlov imenik GOOG-411, za aktiviranje z glasom tako opremljene naprave omogočajo glasovno klicanje podjetij celo brez poznavanja telefonskih številk, tudi med vožnjo.
OD NAFTE DO »KOCKE BORGOV«
Saudska Arabija ima četrtino vseh svetovnih zalog nafte in proračunski presežek 48 milijard dolarjev navkljub svetovni krizi. Ker pa je nova vrednostna mera pravzaprav informacija, se je vlada Saudske Arabije odločila kupiti hektoteraflopsni superračunalnik za novo Univerzo kralja Abdulaha za znanost in tehnologijo (KAUST). 100 teraflopsov pomeni 100 bilijonov operacij s premično vejico v sekundi. Nekdo je to velikost opisal kot kocko, sestavljeno iz 100 kvadratov, od katerih je vsak sestavljen iz 100 vrst po 100 namiznih računalnikov. Takšna »kocka Borgov« (namig na Zvezdne steze) iz milijon računalnikov se bo imenovala Shaheen in za zdaj ne bo tekmovala z vodilnim superračunalnikom – IBM-ovim Roadrunnerjemm z zmogljivostjo 1,7 petaflopsa (1015 flopsov) pri Nacionalnem laboratoriju Alamos, ki je 17-krat močnejši. Za zdaj, saj bo Shaheen postopoma dograjen na vrednost 1 eksaflopsa oz. kvintilijon operacij v sekundi (1018 flopsov). IBM gradi Shaheen v New Yorku, pri tem pa se nihče ne ozira na dejstvo, da je ameriškim podjetjem prepovedana prodaja visokih tehnologij Saudski Arabiji. Tovrstne prepovedi očitno ne veljajo za države s presežkom 48 milijard dolarjev v času, ko se ZDA ukvarjajo s primanjkljaji. Novi superračunalnik bo namenjen za izračune na različnih področjih, od nanotehnologije do raziskav v energetiki.
Moj mikro, April 2009 | Esad Jakupović
