Dvojedrni procesorji, na desetine gigabajtov prostora in hitri, prostorni pomnilniki v današnjih pametnih telefonih niso več nobena redkost. Toda obstaja še ena zelo pomembna prednost, ki jo imajo mobilni telefoni pred stacionarnimi napravami. Tako kot mi so stalno v gibanju in nenehno spreminjajo svoje okolje. Zato je smiselno, da to okolje tudi zaznavajo in se mu prilagajajo. Tako so tipkovnica, fotoaparat, zaslon na dotik in mikrofon hitro dobili družbo številnih novih vhodnih naprav. Med ta čuda uvrščamo senzor pospeševanja, imenovan tudi akcelerometer ali G-senzor, GPS, digitalni kompas, žiroskop, svetlobni senzor, senzor bližine, in še bi lahko naštevali. Tako je telefon postal večfunkcijski senzorski center, ki lahko zbira kar nekaj podatkov o svojem okolju in jih tudi obdeluje. Brez dvoma se bo število senzorjev v prihodnjih letih močno povečalo in v telefonih bomo lahko občudovali termometre, višinometre, senzorje kakovosti zraka in celo merilnike srčnega utripa ali nasičenosti krvi s kisikom in še mnoge druge senzorje, ki bodo spremljali številne podatke o našem okolju in telesu. Tako bo telefon lahko brez težav z GPS-om določil, kje ste, višinometer bo zaznal, v katerem nadstropju ste, kamera bo posnela sliko pred vami, kompas bo določil usmerjenost naprave in tako boste točno vedeli, kje v stavbi ste in v katero smer ste obrnjeni. Poleg tega boste še izvedeli, ali je zrak v prostoru ustrezen za dihanje, ali je morda v vašem okolju prevelika radioaktivnost in ali bo vaše srce zdržalo stopnišče pred vami. Ljubitelje Zvezdnih stez to verjetno že na nekaj spominja – res, je, dragi Zemljani. Kaže, da bomo dočakali čisto prave trikorderje. Človeško telo je žal opremljeno le z omejenim številom čutil, toda to kmalu ne bo več problem, saj bo pametni telefon vašemu naboru čutil dodal še ducat novih ali celo več. Tu pa se zgodba še zdaleč ne konča. Jasno je, da je vsak mobilni telefon povezan v mobilno omrežje. Tako bo bogastvo podatkov, zbrano z vsako od mobilnih naprav, mogoče zbrati v skoraj neskončen kolektivni sistem, iz katerega bo lahko črpal vsak od njegovih uporabnikov. Mnogo današnjih merilnih naprav, ki so drage, slabo strojno zmogljive in zahtevajo posebno programsko podporo, bo tako postalo nepotrebnih, saj bo vsak navaden telefon zmožen enakih meritev in hkratne obdelave dobljenih podatkov. Če je danes večina podatkov, zbranih s senzorji telefona, uporabna samo za njegovega uporabnika, bodo v prihodnosti ti podatki poganjali vse vrste informacijskih sistemov. Ti nas bodo lahko usmerjali pri navigaciji, v prometu, pri nakupovanju, športu in celo diagnostiki in zdravljenju bolezni. Tu pridemo do naslednjega zanimivega poglavja v zgodbi o trikorderjih iz Zvezdnih stez. Prizor, ko ladijski zdravnik izvleče napravico s kopico gumbov in utripajočih lučk, jo za trenutek pridrži nad bolnikom in že lahko pove vse o njegovih težavah, se bo z malo sreče kaj kmalu preselil v vaš območni zdravstveni dom.

ZDRAVNIK Z VESOLJSKE LADJE

Vsi vemo, da se prebivalstvo v našem delu sveta hitro stara in s starostjo žal pridejo tudi vse vrste zdravstvenih težav. Večino teh pa ni nujna posledica staranja, temveč dolgoletnega načina življenja. Starejši ko je človek, dlje časa je bil izpostavljen svojim nezdravim navadam, in nič čudnega ni, da z vsakim letom starosti naraščata število in izrazitost zdravstvenih težav. K sreči pa je vedno več takšnih ljudi, ki jim za svoje zdravje ni vseeno in se zanimajo zanj, pri tem pa se zavedajo, da sama starost ne pomeni neizbežne bolezni. Generacija »baby boomerjev« je vstopila v svojo šesto dekado in ta številčna, tehnološko dobro podkovana skupina je prišla v leta, ko je na zdravje treba malo bolj popaziti. Nova generacija bodočih starostnikov ne želi skrbi za svoje zdravje prepustiti le zdravniku, kot jo je generacija njihovih staršev, ampak hočejo v skrbi za svoje zdravje aktivno sodelovati. Tako si jih mnogo redno preverja krvni tlak in sladkor, pri rekreaciji uporabljajo merilnike srčnega utripa in števce korakov, hodijo na redne preventivne zdravniške preglede in redno prebirajo zdravstvene revije ter informacije v številnih forumih in drugih internetnih straneh. Vse to jim daje boljši vpogled v lastno zdravje in večjo sposobnost skrbeti zanj. Razvoj senzorjev, ki bodo ljudem pomagali spremljati svoje zdravstveno stanje, je torej zelo smiseln. Tako bodo lahko starejši ljudje, pa tudi športniki, kronični bolniki in vsi drugi, ki potrebujejo spremljanje zdravstvenih informacij, imeli veliko lažji dostop da njih. Možno jih bo seveda tudi poslati zdravniku, kar mu bo pomagalo pri diagnostiki in spremljanju različnih bolezni. Vse skupaj pa ne bo uporabno le za laike, ampak tudi za zdravnike. Danes mora namreč zdravnik uporabljati celo vrsto merilnih naprav in za pridobitev marsikaterega podatka mora bolnika poslati v posebno ambulanto ali laboratorij, saj potrebnih meritev ne more izvesti sam. Mnogo naprav, ki jih uporabljamo v medicini, je tudi izjemno zastarelih – ikonični stetoskop, brez katerega si še danes ne predstavljamo silhuete zdravnika, je več kot sto let star izum. S tem ne želim trditi, da je za v staro šaro, saj ima še vedno izjemno uporabno vrednost. Toda ali se vam ne zdi, da bi bilo dobro na pomembnem področju, kot je medicina, videti nekaj več tehnološkega napredka tudi pri vsakdanjih pripomočkih zdravnika? Odličen primer je tudi celodnevni EKG, imenovan tudi Holter, ko 24 ur opazujemo srčni ritem preiskovanca z namenom odkriti motnje ritma in druge napake v delovanju srca. Ubogi bolnik mora ves dan in noč nositi veliko nerodno škatlo in celo vrsto elektrod, opremljenih s kabli, rezultate preiskave pa vidimo šele po njenem zaključku. Ali ne bi bilo izjemno, če bi lahko zdravnik kar na svojem telefonu v realnem času opazoval vaš srčni ritem natančno v trenutku, ko začutite simptome, vi pa nosite le majhen in komaj opazen obliž? Kaj če bi lahko namesto dragih in težko dostopnih monitorjev krvnega tlaka, srčnega ritma, telesne temperature, nasičenosti krvi s kisikom in drugih vitalnih znakov v enotah intenzivne nege kar vaš telefon prevzel to nalogo na vašem domu ali v žepu reševalca? Kaj če zdravniku sploh ne bi bilo treba poslušati vašega srca, saj bi njegov telefon deloval kot prenosni ultrazvok s preprosto in poceni priključljivo sondo in bi si lahko vaše srce preprosto ogledal? Takšnih primerov je še nešteto. In nič od tega ni znanstvena fantastika, saj je vsa tehnologija že na voljo. Vse, kar potrebujemo, je programska oprema in integracija že obstoječih senzorjev v mobilne telefone.

Nekaj primerov takšne opreme že obstaja. Primer je AirStrip OB podjetja AirStrip Technologies, ki omogoča porodničarjem in babicam, pa tudi samim nosečnicam, spremljanje stanja ploda med nosečnostjo in porodom. Isto podjetje razvija tudi programsko opremo za spremljanje srčnih bolnikov in bolnikov, ki potrebujejo intenzivni monitoring. Obstajajo tudi že sistemi za spremljanje telesne aktivnosti, spanja in prehranskih navad, kot sta Phillips DirectLife in Fitbit, ki štejejo vaše korake, snemajo vaš EEG (elektroencefalogram) med spanjem in analizirajo kakovost spanja, štejejo kalorije in podobno. Tako vam pomagajo shujšati ali pa doseči boljše športne rezultate. Brez dvoma bo takšne programske opreme vedno več, saj ima tudi čedalje več pametnih telefonov vgrajeno celo vrsto senzorjev in več kot dovolj kapacitete za obdelavo dobljenih podatkov.

NAPREDEK ALI NEVARNOST?

Telefoni so idealna platforma za integracijo različnih senzorjev, saj že obstaja na milijarde teh napravic po vsem svetu, ki so že povezane v omrežje. Tako je potencial za razvoj distribuiranih senzorskih sistemov skoraj neskončen. Vprašanje je le, kako ga bomo izkoristili. Bomo oblikovali decentralizirano, vsem dostopno, odprto omrežje podatkov, v katerem bomo vsi imeli enake pravice in se bomo lahko z njegovo pomočjo uspešno, svobodno in varno kadar koli odpravili kamor koli, hkrati pa imeli neslutene možnosti za raziskovanje našega planeta, naših teles in splošen tehnološki in znanstven napredek? Ali pa bo nekaj velikih informacijskih gigantov prevzelo upravljanje z našimi podatki, nam sledilo na vsakem koraku, nas nadziralo, obstreljevalo z usmerjenimi oglasi in bogatelo na naš račun še bolj kot zdaj? Naj me kdo obtoži cyberpunkovskega pesimizma, če želi, a močno sumim, da je drugi scenarij verjetnejši. Zato kljub navdušenju nad novimi tehnološkimi čudesi še vedno nameravam previdno izbirati število in vrsto senzorjev v vsaki novi igrački, ki si jo privoščim. Vsi podatki, zbrani s telefonskimi senzorji, lahko namreč še dodatno prispevajo k vsesplošnemu nadzoru in vsiljivemu trženju. In to še bolj, kot so do zdaj prispevali družabna omrežja in uporaba lastniških operacijskih sistemov, spletnih iskalnikov in druge programske opreme, ki zbira in uporablja naše osebne podatke. Google, Microsoft, Apple – gledam vas.

Moj mikro, november 2011 | Špela Šalamon