Pet let je v času hitrih tehnoloških sprememb veliko in lahko pomeni gromozanske spremembe. A če nekoliko kritično pogledamo na preteklo obdobje, vidimo, da na nekaterih področjih kaj posebej novega pravzaprav niti ni bilo. Računalniki, recimo, so še vedno bolj ali manj enaki, kot so bili leta 2005. Kaj drastičnega se glede njih ni zgodilo, posebej če stanje primerjamo s tistim v devetdesetih, ko so nove tehnologije kar deževale. Seveda so računalniki zdaj hitrejši in zmorejo pričarati lepšo sliko, a to ni nič posebnega, saj gre za popolnoma normalen razvoj osnovne ideje. Pa računalniki niso edini, takih področij je še kar nekaj.

Ena tistih tehnologij, ki je zadnja leta doživela veliko sprememb, pa je vsekakor internetni brskalnik. Ne le, da je Internet Explorerju drastično padel tržni delež, da je na sceno prišla kopica novih brskalnikov, ki so hitrejši in bolj prilagojeni sprejetim standardom, brskalniki so tudi funkcionalno tako napredovali, kot v tem času verjetno nobena druga vrsta programske opreme. Že to, da počasi in zanesljivo prihaja k življenju standard HTML5, ki v brskanje po spletu vnaša popolnoma nove dimenzije, daje vedeti, da se zadeve dogajajo, in če temu dodamo skokovit razvoj komunikacij, posebej brezžičnih, ni treba biti poseben vizionar za ugotovitev, da bo bližnja prihodnost na tem področju precej zanimiva.

Googlov podpredsednik Linus Upson je pred kratkim opisal Googlovo vizijo in dejal, da je njihov cilj usposobiti splet do te mere, da bo mogoče prek njega narediti vse, kar zdaj delamo z Windows, Macom, iPhonom in še s čim. Po Googlovih načrtih se bo v brskalniku, ki bo povsod, dogajalo vse – zaganjali se bodo programi, igrale tudi najzahtevnejše 3D-igre, spletni prevajalniki bodo prevajali jezike kar sproti, tako da se bomo lahko neposredno in celo slovnično pravilno pogovarjali med seboj v različnih jezikih, in še kaj. Brskalnik bo v naslednjih letih torej dobil precej drugačen videz in tudi vsebino.

ZAMETKI PRIHODNOSTI

Precej vsebin in tehnologij, o katerih govori Google in seveda še kdo, obstaja že zdaj, a so še v dokaj zgodnjih in grobih fazah razvoja, tako da še ne moremo govoriti o res uporabnih zadevah. A kot smo zapisali – na področju brskalnikov se marsikaj dogaja. Primerov, kam bodo šle zadeve, je kar nekaj.

Vzemimo na primer brskalnik AMD Fusion Media Explorer, ki predstavlja AMD-jevo vizijo in je nekakšen 3D-brskalnik, sposoben 3D-brskanja medijskih datotek, predvajanja najrazličnejše multimedijske vsebine, pozna funkcijo povleci in spusti na način, da jo lahko uporabljamo z Facebookom in drugimi družabnimi omrežji. Zelo lahko si je zamisliti tak brskalnik v računalniku, pametnem telefonu, v avtu in še kje. Brskalnik namreč že nekaj časa ni omejen več le na računalnik. No ja, pravzaprav je, le da se je pojem računalnika zadnja leta zelo »razvejil«. Vsak tako imenovani pametni telefon je v svojem bistvu računalnik, saj ima tako procesor kot tudi pomnilnik, operacijski sistem in še kaj. Podobno je s tako imenovanimi set-top boxi, televizorji, tiskalniki, fotoaparati in še celo vrsto drugih napravic, dodatkov in igrač. In v skoraj vseh najdemo ali pa bomo našli – brskalnik. In ta trend se bo še nadaljeval, vsaj sklepamo lahko tako glede na »železa«, ki jih imajo v ognju nekatera podjetja.

Google na primer pospešeno pripravlja Google TV, prek katere bo spletno vsebino prenesel na televizijo. Hewlett-Packard je izdelal večopravilni tiskalnik HP Photosmart Premium TouchSmart Web, ki ima vdelan 4,3-palčni barvni zaslonček, prek katerega je mogoče dostopati do spletnih storitev. Z razvojem mobilnih oziroma brezžičnih omrežij novih generacij se bo brskalnik razširil še na nekatera nova področja. Kdo ve, morda pa dobimo nazaj »internetni hladilnik«, katerega zasnovo smo videli že leta 2003, ko jo je prvi predstavil LG, ideje pa ni opustil, saj prodaja hladilnik z vdelanim LCD-zaslonom, spletnim brskalnikom in tipkovnico. In če vemo, da na trg počasi, a zanesljivo prihajajo naprave tipa iPad in Galaxy Tab, torej »tabletke«, je jasno, da bodo brskalniki v povezavi z njimi dobili še več uporabnih možnosti.

Brskalniki se širijo tudi v avtomobile, kjer pa njihova naloga ni le gola navigacija. Nove tehnologije pretvorbe besedila v govor in obratno, komunikacije z gestami, glasovnega brskanja in še kakšna, bodo krepko spremenile dogajanje v avtomobilu. Podjetje EyeSight Mobile Technologies na primer razvija program za naprave Android, kjer bo mogoče z napravo komunicirati samo z gestami, torej ne da bi se je sploh dotaknili. In to velja tako za namizne računalnike kot tudi za prenosnike, pametne telefone, skratka vse, ki jih poganja Android in ki imajo vgrajeno kamero. Med slikami na primer lahko brskamo tako, da nad napravo oziroma njeno kamero mahamo z roko na predviden način. Google razvija lastno tehnologijo pretvorbe besedila v glas, tako da nam bo brskalnik lahko »bral« to, kar je na spletni strani. Opera razvija brskanje z glasom in navigacijo prek miškinih gest. In še kaj bi se našlo, kar bi lahko pripomoglo k varnemu in uporabnemu brskanju po spletu v avtomobilu. In če dodamo, da tudi Audi, BMW, Ford, Mercedes, General Motors in še veliko drugih avtomobilskih proizvajalcev razvijajo svoje ideje glede povezave avtomobila s spletom, potem je jasno, da bomo kmalu tudi v avtomobilu omreženi.

KAKO SE RAZUMETI?

Za vse omenjene naprave brskalnik ni le tehnologija prikaza spletnih strani, ampak gre za, učeno rečeno, programsko platformo, prek katere bodo uporabniki komunicirali, brskali, se igrali, predvajali multimedijske vsebine in dostopali do podatkov, ki jih imajo varno shranjene v spletu. Primer, kaj vse brskalnik bo, naj bi bil Chrome OS, ki ga Google napoveduje za leto 2011. Chrome OS je namreč prav to – operacijski sistem, ki temelji na brskalniku, kjer brskalnik ni le vmesni člen pri dostopu do interneta, pač pa nadzorni center vseh uporabnikovih dejavnosti, od katerih večina temelji na spletu.

In ker bomo očitno imeli brskalnik povsod, je eno najpomembnejših vprašanj, kako bomo z njim komunicirali. Če bomo imeli goro naprav, ki bodo vsebovale brskalnike, bo treba vse skupaj nekako poenotiti, da bodo uporabniki znali delati z njimi, ne pa da bo vsaka naprava imela drugačen vmesnik.

Enega od konceptov, pri katerem je brskalnik osrednja aplikacija in ki je uporaben v več napravah, je že leta 2008 prikazalo podjetje AdaptivePath s svojim projektom Aurora (www.adaptivepath.com/aurora/), prvotno zamišljenim za Firefox. Gre za uporabniški vmesnik, ki ga je mogoče prek platen in video sten krmiliti s kretnjami, če pa je v kakšni manjši napravi, pa prek na dotik občutljivega zaslona. Delovna površina je sestavljena iz neke vrste slikovnih zaznamkov, ki označujejo programe, osebe in podobno, in jih je mogoče prestavljati po zaslonu in po potrebi zaganjati. Kako zadeva deluje, je lepo prikazano na njihovi spletni strani. Za Auroro seveda ni gotovo, da bo kadar koli izšla kot končni izdelek, daje pa zanimiv vpogled v ideje, s katerimi se zadnja leta igrajo razvijalci.

OBLAK

Čeprav nekateri napovedujejo drugače, se uporabniki ne bodo pripravljeni odreči najbolj uporabljanim namiznim programom, kot je na primer Microsoft Office, saj jih uporabljajo že toliko let in se je njihova filozofija tako vcepila v računalniški vsakdan, da jih kar tako ne bodo spustili iz rok. Vsaj v naslednjih petih letih ne. Je pa res, da ljudje počasi spoznavajo spletne storitve tipa Google Docs in Microsoft Office Web Apps, kar lahko pospeši razvoj alternativnih, torej brskalniško usmerjenih operacijskih sistemov, ki se v primerjavi s sistemi Windows, MacOS in Linux izredno hitro zaženejo. Hkrati z razvojem teh »brskalniških« operacijskih sistemov pa bomo deležni tudi hitrejšega razvoja programov, ki lahko tečejo znotraj brskalnika.

Google in Microsoft, našel pa bi se še kdo, torej s svojimi pisarniškimi storitvami dajeta precejšnji zagon razvoju brskalniških operacijskih sistemov. In če je Googlu to v interesu, saj s storitvijo Google Docs na eni strani prvič resno vstopa v pisarniški svet, s programom Chrome OS pa razvija svoj operacijski sistem, je glede Microsofta malce drugače. Ta mora namreč precej razmisliti, kako naprej, da ne bo skakal sam sebi v zelje. Izdelati čim boljše spletne aplikacije, ki lahko tečejo znotraj brskalnika, lahko namreč pomeni konkurenco dvema najpomembnejšima »molznima kravama« – sistemu Windows in paketu Office. Ta dva tvorita precejšnji del Microsoftovega posla in ju ni mogoče zanemarjati, hkrati pa je jasno, da bo oblaka, če ga ne bodo pravočasno zajahali, odjadral mimo in zelo težko ga bo ujeti.

Težava računalništva v oblaku je v tem, da če hočemo, da ta res zaživi, se je treba spopasti z nečim, kar je cokla razvoja na veliko področjih. To so standardi. Če hočemo, da bo ta brskalniški svet zaživel, se morajo različni ponudniki zediniti o najmanjšem skupnem imenovalcu, ki se ga bodo vsi držali, da bo zadeva uspela. Ta trenutek je največji zaviralec razvoja skupnega standarda na tem področju Apple. Ta s svojo spletno tržnico App Store izredno dobro služi, tudi če gre le za programe, ki tečejo v njihovih napravah, kot so iPhone, iPad in iPhone Touch, in ne kaže prav nobenega interesa podreti debele betonske ograje okoli sebe. Vsaj kar zadeva mobilne naprave. Zanimivo je, da se je svoje politike ignoriranja spletnih standardov v korist svoje tehnologije znebil Microsoft. Iz Redmonda že nekaj časa dobivamo pozitivna sporočila o tem, da bo Microsoft podprl HTML5, kar je iz beta različic Internet Explorerja 9 dejansko vidno. In tudi to je neke vrste »skok sebi v zelje«, saj HTML5 med drugim omogoča razvoj dinamičnih spletnih aplikacij za različne naprave, vključno s »tabletkami« in pametnimi telefoni. Kar pa je še pomembnejše, gre za naprave, ki zaradi porabe energije ne podpirajo Adobovega Flasha, Applovega QuickTimea in Microsoftovega Silverlighta. In na slednjega Microsoft kar precej da, hkrati pa ima tudi svoj mobilni operacijski sistem Windows Phone 7, ki lahko sega tudi po drugih mobilnih napravah, in ne le pametnih telefonih.

Za zdaj torej kaže, da bodo brskalniki do leta 2015 precej napredovali in bodo igrali vedno večjo vlogo v našem življenju. Če se bodo vsem akterjem uspelo dogovoriti o standardih, kot sta na primer HTML5 ali WebGL (3D uporabniški programski vmesnik, pomemben med drugim pri igrah), bomo deležni precejšnjega pomika težišča računalništva v smeri z namizja proti spletu. Če pa nas bo čakala dolga vojna, kot je to bilo pri standardih VHS in beta, HD-DVD in blu-ray in podobnih, pa se kaj dosti ne bo zgodilo. Vsaj za uporabnika ne.

Moj mikro, januar 2011 | Zoran Banovič