Megamesta - med obvladanjem in propadom

Združeni narodi so megamesta opredelili kot urbana središča z več kot 10 milijoni prebivalcev. »Megamesta so edinstvena in kompleksna,« razlaga dr. Willfried Wienholt, strokovnjak za urbanizacijo. »Učinkoviti odgovori na izzive, s katerimi se srečujemo, so izjemno težavna naloga, ki med drugim zahteva visoko raven ustvarjalnosti in finančne moči.« Dr. Wienholt je prepričan, da bodo morale bodoče strategije urbanega razvoja megamesta posvečati več pozornosti načelu obvladljivosti. »Moramo se zavedati, da se bo od danes pa do leta 2030 več kot 90 odstotkov rasti prebivalstva dogajalo v mestih. Poleg tega se bo še dve milijardi ljudi priselilo v urbana središča v Aziji, Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Vse skupaj bo izjemno obremenilo infrastrukture in okolje.«

SCENARIJ ZA EKO MESTO

Današnja mesta porabijo 60 odstotkov vse pitne vode na planetu, neposredno ali za pridelavo hrane. Podobno je z energijo. Na primer, Sao Paolo, največje urbano območje v Južni Ameriki, porabi 60 odstotkov vse energetske porabe Brazilije. Združeni narodi so zato z zvezi z ustvarjanjem obvladljivih mest (sustainable megacities) določili vrsto ciljev, ki naj bi izboljšali kakovost življenja v megamestih. Cilji zajemajo vzdržljivo gradnjo, pristop do pitne vode za vse, energijo in promet, ki naj bi zadoščala in bila karseda prijazna za okolje, ter ne nazadnje uporabo zemlje in projekte gradnje, ki so v skladu z načelom obvladljivosti.

Dober zgled tovrstnega pristopa je mesto Dongtan v bližini Šanghaja, ki ga gradijo na 630 hektarjih na otoku na rokavu reke Jangce. Dongtan, ki so ga poimenovali »prvo eko mesto«, bo organiziran za minimalno porabo vode in izredno učinkovito uporabo energije, tudi iz alternativnih virov, s ciljem zmanjšanja oddajanja ogljikovega dioksida. Prva faza Dongtana bo zgrajena do leta 2010, za potrebe World Expa v Šanghaju, in bo postala globalni model urbanega razvoja. V mestu bo tudi vrsta parkov, jezer in odprtih prostorov, ki bodo znatno povečali kakovost življenja.

Scenarij za megamesto prihodnosti

Piše se leto 2050. V Mumbaju arhitekt Vijay Mukhenjee predstavlja to indijsko megamesto študentoma, od katerih je eden prišel iz San Francisca, drugi pa iz Šanghaja. Obenem jima razlaga zgodbo o tem, kako je njegov oče, znani arhitekt, s svojo ekipo inženirjev vodil preobrazbo tega dokaj kaotičnega in v veliki meri revnega mesta v metropolo visokega razreda.
Vijay je s pomočjo mobilne naprave z zložljivim OLED-zaslonom prek širokopasovne brezžične zveze priklical stare mestne načrte. Pokazal je študentom projektantske in druge ukrepe, ki jih je izvajala ekipa njegovega očeta. Začeli so z izgradnjo apartmajskega kompleksa »Zgradba zelenega upanja« v osrednjem delu starega mestnega pristanišča, na mestu dotlej največjega sluma (revnega naselja) v Aziji. V času gradnje je v letu 2010 Mumbaj dobil novega in izjemno sposobnega župana, ki je takoj začel reformo mesta. Spremembe so posebej zainteresirale kitajske banke, ki so se odločile na naložbe v prenovo dela mesta v sklopu svojih rastočih naložbo v Indiji. Po izgradnji Zgradbe zelenega upanja se je nadaljevala gradnja drugih delov nove četrti, ki je rasla iz zapuščenega pristanišča. Pri načrtovanju in gradnji so uporabljali najvišje standarde in vse dele povezovali v omrežje – področja infrastrukture, prometa, energetike, komunikacijske infrastrukture, informacijskega omrežja, oskrbovanja z vodo in podobno. Da bi bila podoba zadušenega mesta študentom razumljivejša, je Vijay omenil nekaj podatkov: v Mumbaj se je dotlej vsak priselilo 350 novih družin, iz njega so morali odpeljati 6000 ton odpadkov dnevno, na vsak kilometer ceste je v povprečju prišlo 600 vozil, vlaki so bili nenehno obupno preobremenjeni. Graditelji so za prenovo potrebovali predvsem denar in so ga pridobivali na različne načine, med drugim z oddajanjem načrtovanih prometnic in mostov v najem operaterjem, ki so zato gradnjo financirali. Za celotno prometno signalizacijo so uporabili svetleče diode, s čimer se je bistveno zmanjšala poraba energije. Poskrbeli so tudi za zelene površine, parke, jezerca in drugo. Na mestu starega pristanišča je tako zrasla sodobna in dodelana mestna četrt, ki je že med gradnjo spodbudila prenovo, dogradnjo in urejanje tudi drugih delov Mumbaja. Nova četrt je pokazala tudi drugim, da je mogoče tudi zapletena in nenadzorovana megamesta sčasoma spremeniti v urejena in privlačna.

Vstop v novo prihodnost: Peking s prihajajočo olimpiado 2008 postaja bistveno privlačnejše mesto za življenje.

Nemški Siemens je morda najaktivnejše podjetje na področju posodabljanja mest v svetu. V njegovem oddelku podjetniških tehnologij (Siemens Corporate Technologies) so med drugim razvili študijo raziskovanja obvladljivega urbanega razvoja s pomočjo najnovejših tehnologij. Študija razvršča megamesta v tri kategorije: mesta v nerazvitem svetu z veliko rastjo prebivalstva in zastarelo ali neustrezno infrastrukturo; mesta s hitro ekonomsko rastjo, v katerih že poteka transformacija infrastrukture, z rastočo ekonomijo in prehodom v razvito mesto; ter mesta, ki so že razvita, z dobro infrastrukturo in močno ekonomijo. Vsaka od kategorij megamesta se spopada z drugačnimi izzivi. Prebivalstvo Tokia, na primer, se pospešeno stara, polovica infrastrukture za pitno vodo potrebuje prenovo .... Peking je bil donedavna, če omenimo drug primer, mesto s počasnim prometom in veliko smoga.

Kakovost življenja v mestih
Po lanskem merjenju ustanove Mercer Human Resources Consulting, ki zajema 39 kriterijev, med drugim političnih, socialnih, ekonomskih, ekoloških, zdravstvenih, varnostnih, prometnih in podobnih, je bila najvišja kakovost življenja v Zürichu, 108,2 točke, najnižja pa v Bagdadu, 14,5 točke.
1	Zürich	Švica	108,2
2	Ženeva	Švica	108,1
3	Vancouver	Kanada	107,7
4	Dunaj	Avstrija	107,5
5	Auckland	Nova Zelandija	107,3
6	Dusseldorf	Nemčija	107,2
7	Frankfurt	Nemčija	107,0
8	München	Nemčija	106,8
9	Sidney	Avstralija	106,5
28	San Francisco	ZDA	103,2
33	Pariz	Francija	102,7
34	Singapur	Singapur	102,5
35	Tokio	Japonska	102,3
46	New York	ZDA	100,0
62	Rim	Italija	97,4
68	Hongkong	HK/Kitajska	95,4
78	Buenos Aires	Argentina	87,3
81	Santiago	Čila	86,5
85	Dubaj	Z. A. Emirati	85,2
89	Seul	J. Koreja	83,0
103	Šanghaj	Kitajska	80,1
108	Istanbul	Turčija	77,1
122	Peking	Kitajska	73,4
128	Mexico City	Mehika	71,7
131	Kairo	Egipt	71,2
150	Mumbaj	Indija	61,0
171	Karači	Pakistan	54,9
173	Moskva	Rusija	54,8
199	Lagos	Nigerija	41,8
215	Bagdad	Irak	14,5

PRENOVA ZA OLIMPIADO

Ta slika se povsem spreminja zaradi olimpiade 2008, ki se bo začela 8. avgusta ob 8. uri zjutraj. Odštevanje za največji športni dogodek bo obenem odštevanje za preobrazbo samega Pekinga. Cesarsko mesto, ki je bilo spočeto na tabli za risanje, je še zadnja desetletja živelo z nenehno zagozdenim prometom in v smogu. Nekdanje stare mestne stavbe, ki jih je opisal že Marco Polo, so vsepovsod zamenjala stanovanjska naselja. Naslednje leto se bo vse spremenilo, ko se bo mesto predstavilo kot sodobna metropola z učinkovito infrastrukturo, čistim zrakom ter kozmopolitsko mešanico starinske dediščine in moderne arhitekture. Da bi dosegla tako ambiciozne cilje, je kitajska vlada namenila 16 milijard dolarjev za naložbe v infrastrukturo. Projekt vključuje izgradnjo tretjega terminala na letališču, 150 kilometrov nove nadzemne in podzemne proge, 700 kilometrov mestnih avtocest, desetine stadionov, muzejev, kongresnih centrov, sejemskih centrov in upravnih stavb.Velike količine zasebnega denarja so vložili v hotele, prodajne centre, stavbe s pisarnami in stanovanjske bloke. Mestni planerji so se učili tudi na napakah svojih predhodnikov. Gradnja je morala biti hitra, za kakovost pa so poskrbeli z dobrimi koncepti in uporabo visokih tehnologij. Siemens je, na primer, poskrbel za 50 km dolg sistem za prevoz prtljage na letališču, nadzorno, signalno in varnostno opremo v sistemu podzemne železnice, infrastrukturo stadionov ter različno tehnološko opremo za hotele in druge objekte. Potencialne koristi tehnologij lahko ponazorimo z zgledom sistema podzemne železnice. Iz obrobja Pekinga se namreč vsak dan v središče mesta in nazaj vozi več kot dva milijona prebivalcev. Če bi z inteligentnim sistemom signalizacije prihranili pet minut pri vsakem potovanju, bi bil skupni dnevni »izkupiček« več kot 300.000 delovnih ur na dan.

Prednosti »zelene gradnje«

Nekatere zadeve glede zaščite okolja so preproste. Na primer, če hočemo onesnaževati manj, moramo porabiti čim manj energije in vode. Najnovejši trend pri gradnji hotelov, poslovnih stavb, univerz, bolnišnic in drugih velikih zgradb je »zelena gradnja«. Koncept povezuje v celoto različne interakcije z okoljem, kar zajema tudi združljivost materialov, konstrukcijske postopke in seveda tehnologije. Hotelski operaterji in druge stranke lahko z upoštevanjem vseh teh dejavnikov zagotovijo optimalno povezovanje v omrežja in nadzor, prihranijo precej denarja in obenem prispevajo k ustvarjanju obvladljivega okolja. To ni enostavno, saj je vsaka stavba posebna. Poleg tega so njeni uporabniki lahko zahtevni in bolj skrbijo za svoje interese kot za okolje. Strategija obvladljivosti omogoča najboljše usklajevanje potreb strank in zmanjševanje stroškov. Njena privlačnost izhaja tudi iz dejstva, da je veliko ljudi osredotočenih na naravo in si želi hrane brez aditivov, oblek iz naravnih vlaken, pohištva iz netoksičnih materialov in podobno.K večji priljubljenosti varčevanja z energijo je prispevalo tudi zviševanje cen. Industrija je na tovrstne zahteve odgovorila z razvojem prefinjenih sistemov, kot so visoko učinkovita oprema za ogrevanje in sistemi za ohranjanje vode. V svetu je vse več primerov celovite gradnje, v katerih za velike sisteme, kot so hotelski kompleksi, razvijajo celovite rešitve, temelječe na naprednih tehnologijah. V Dubaju gradijo tako zasnovan hotel Asia-Asia s 6500 apartmaji in sobami, ki bo drugi največji na svetu. V Las Vegasu dograjujejo kompleks Venetian s še večjim delom, tako da bo na koncu na voljo skupaj 7128 sob, največ na svetu. V Las Vegasu gradijo tudi MGM City-Center, ki bo tretji na svetu po številu sob (4000), a največji hotelsko-kongresni (s 1650 dvoran in drugih skupnih prostorov) ter zabaviščno-igralniški in prodajni kompleks. City-Center bo stal 7 milijard dolarjev in bo končan v letu 2009. Za »zelene« upravljalne, nadzorne in druge tehnologije skrbi Siemens, za programsko opremo pa CA in druga podjetja.

PREPREČEVANJE KATASTROFE

Po poročilu UN-Habitata, programa UN za naselbine, bo leto 2007 mejnik, po katerem bo več ljudi živelo v mestih kot v ruralnih področjih. Odstotek v mestih bo čedalje bolj rasel in v letu 2050 dosegel dve tretjini skupnega prebivalstva planeta, z največjo urbanizacijo v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Milijarda prebivalcev živi v slumih, propadajočih območjih velikih mest, kot so Najrobi, Mumbaj in Džakarta. V Mumbaju, na primer, živi 42 odstotkov družin na površini manj kot 10 kvadratnih metrov, 95 odstotkov pa jih nima tekoče vode. Mnoga megamesta se srečujejo s podobnimi težavami: eksplozija prebivalstva, razširjena revščina, nelegalna gradnja, slab zdravstveni sistem, neustrezna javna uprava in vse slabše okolje. Odgovorni se bodo spopasti s pomanjkanjem virov, strokovnih analiz in načrtov ter denarja. Pri tem jim bodo pomagala svetovne dejavnosti, kot je UN-Habitat, mednarodni projekti, kot je Millenium Development Goals OZN, Svetovne banke, OECD in drugih organizacij, ter tudi zveze, kot je Cities Alliance. Na zadnjem srečanju UN-Habitat v Vancouvru v juniju lani je 8000 predstavnikov vlad, nevladnih organizacij in poslovnih sistemov razpravljalo o iskanju najboljših poti za izboljšanje kakovosti življenja v slumih, zmanjševanju urbanega kriminala, trajnega zmanjševanja siromaštva in ne nazadnje večjega izkoriščanja tehnologij s ciljem reševanja osnovnih problemov v megamestih. Stanje je dramatično in nujni so globoki, obsežni in dragi ukrepi za izboljšanje življenja in preprečitev katastrofe.

20 najprometnejših letališč
Največ potnikov na leto ima letališče v Atlanti, več kot 84 milijonov po podatkih ustanove Albatros Database iz 2004. V vseh navedenih letališčih razen Hanede, Schiphola in Las Vegasa so tehnologije Siemensa, enega vodilnih proizvajalcev tovrstne opreme in rešitev. Številke v tabeli pomenijo milijone potnikov.
Atlanta	ZDA	84
Chicago O'Hare	ZDA	76
London Heathrow	V. Britanija	67
Los Angeles	ZDA	61
Dallas Fort Worth	ZDA	59
Paris Charles de Gaule	Francija	51
Frankfurt	Nemčija	51
Amsterdam Schiphol	Nizozemska	43
Denver Int.	ZDA	42
Las Vegas	ZDA	41
Phoenix Sky Harbor	ZDA	40
Madrid Barajas	Španija	39
Bangkok Don Muang	Tajska	38
New York JFK	ZDA	38
Minneapolis St. Paul	ZDA	37
Hong Kong Int.	HK/Kitajska	37
Houston	ZDA	37
Detroit	ZDA	35
Peking	Kitajska	35

»High-tech« policisti

Konec lanskega leta so v Dubaju odprli enega najsodobnejših policijskih centrov na svetu, ki bo lahko vzor drugim velikim mestom in tudi megamestom. V primeru ropa in pobega roparjev v avtu se v policijskem centru kmalu oglasil alarm in na 12 m velikem zaslonu se prikaže slika avtomobila. Kamere na vsakem križišču lahko sledijo avtu. Če se ta skrije v garaži, se na zaslonu pojavi 3D-slika zgradbe, na kateri inteligentni program označi morebitna skrivališča. Center vsebuje najsodobnejši komunikacijski in varnostni sistem, opremo za obdelavo signalov ter programsko opremo za operativni nadzor. Policija je obstoječemu sistemu 115 mestnih kamer dodala 732 novih, zlasti na višjih stavbah, ki imajo visoko ločljivost in lahko povečujejo sliko osebe v avtu. Tudi helikopterji so opremljeni s kamerami, iz katerih slike pošiljajo na tla prek mikrovalov. Po svetu je vse več podobnih centrov, recimo na Finskem., kjer lahko s pomočjo sistema Tetra locirajo vozila in tudi osebe. Sistem med drugim omogoča zelo natančno usmeritev klica na določeno osebo. Komunikacijski sistem je prilagodljiv in se lahko v sekundah preusmeri s fiksne telefonije – ki jo, na primer, lahko onemogoči poplava – na mobilno ali brezžično.

Esad Jakupović

Išči