Komunikacijska tehnologija vse bolj vpliva na naše vsakdanje življenje. Pasovna širina se hitro razširja v brezžično področje in v internet ter odpira nove možnosti za socialne interakcije. Istočasno se internet. brezžična omrežja in fiksna omrežja vse bolj zbližujejo.
Razvoj komunikacijskih tehnologij je bil v zadnjem desetletju presenetljivo hiter, a prava presenečenja nas šele čakajo v naslednjih desetih letih. Število uporabnikov interneta se bo z današnje milijarde že do leta 2015 povečal na pet milijard, največji del novih uporabnikov bo do interneta dostopal prek brezžičnih naprav. Promet podatkov se bo zaradi tega povečal kar stokrat.
ZBLIŽEVANJE VSEH SISTEMOV
Brezšivne, gladke oz. brezmejne komunikacije (angl. seamless communications) prek mobilnega telefona ali interneta, doma ali na delovnem mestu, bodo postale stalen del našega življenja. Poti za prenos podatkov bodo postale naša temeljna potreba, podobno kot so to vodi za prenos električne energije do naših domov. Prenosne tehnologije, ki uporabljajo večje pasovne širine kot kdaj prej, odpirajo nove možnosti ne le za socialne interakcije v skoraj omreženem svetu, temveč tudi za forume, ki omogočajo izmenjavo slik, glasbe in videa visoke kakovosti, tudi ko smo na poti. Naprave in sistemi, ki so danes še ločeni, kot so TV, internet, brezžična omrežja, fiksna omrežja, pisarna in industrijski pogoni, se med sabo vse bolj zbližujejo.
Kljub hitrem razvoju komunikacijskih tehnologij v bližnji prihodnosti ne bomo doživeli velikih presenečenj. »V nekaj naslednjih letih ne bomo doživeli revolucije v brezžičnih sistemih,« razlaga Torsten Gerpott, profesor telekomunikacijskega menedžmenta na Univerzi v Duisburg-Essnu. »Tisto, kar bomo doživeli, bo evolucija na področjihm kot je zmogljivost prenosa podatkov.« Najhitrejše teoretično mogoče brezžične komunikacije danes (UMTS z razširitvijo HSDPA) dosegajo stopnjo prenosa 14,4 megabita v sekundi (Mb/s). Strokovnjaki verjamejo, da se bo hitrost do leta 2015 povečala na 200 Mb/s, kar je približno 12-krat več od stopnje, ki jo danes omogočajo najmočnejše DSL-povezave v fiksnem omrežju. Siemensu je uspelo v laboratorijskih razmerah ustvariti prenos en gigabit v sekundi (Gb/s).
SPLET V ZRELI DOBI
Pasovne širine se povečujejo tudi v internetu. Nokia Siemens Network kot vodilna na področju tehnologij steklenih vlaken izvaja raziskave s polimernimi vlakni, ki bodo omogočala hitrost prenosa 1 Gb/s. Čez nekaj let bodo ogrodne aplikacije med strežniki uporabljale ethernet s hitrostjo prenosa 100 Gb/s, desetkrat več kot danes. Kakorkoli že, pravi Torsten Gerpott, obdobje živahne mladosti spleta se končuje in internet vstopa v svojo zrelo dobo.To ne pomeni, da lahko pričakujemo na trgu povsem nove tehnologije, prej nove aplikacije, ki bodo izboljšale naše vsakdanje življenje. Ena od teh je že prisotni Web 2.0. – spletna mesta, ki uporabnikom omogočajo klepet in medsebojne interakcije. Internetni leksikon Wikipedija je eden najboljših zgledov takšnih spletnih mest.
Gre za trend, ki ni rezerviran za mlade, kot se je marsikomu zdelo na začetku. Na spletnem mestu MySpace, na primer, delež mladih, starosti od 12 do 17 let, upada in vodstvo kot največja je že prevzela skupina v starostnem razponu 35–55 let. Web 2.0 omogoča ustvarjanje poosebljenih storitev, kakšna je spletni radio Pandora, ki ponuja izbor glasbe, dokaj dobro prikrojen osebnim preferencam uporabnika na podlagi ocen posameznih pesmi, ki jih je dajal. Internet je že danes tako poln različnih socialnih programskih aplikacij in blogov, da mora biti uporabnik, ki želi imeti dober vpogled, pravi poznavalec. V Nemčiji, na primer, poteka projekt Theseus, ki ga financira ministrstvo za gospodarstvo, cilja pa sta razvoj in testiranje temeljnih tehnologij in tehničnih standardov za pridobivanje ciljnih informacij iz virov, kot so spletne podatkovne zbirke.
REKONSTRUKCIJA INTERNETA
Eden od ciljev je razviti programsko opremo za določanje pomena izrazov v posebnem kontekstu. V projektu tudi želijo pomagati pri rekonstruiranju interneta, da bi postal zanesljivejši in sposoben podpirati hitro se povečujočo količino podatkov. V razvoju Theseusa sodeluje tudi Siemens Corporate Technology (CT) s 70 strokovnjaki za razvoj izdelkov in sistemov, ki so »odporni na hekerje«. Drug pomemben trend je konvergenca, ki ne zajema samo interneta, temveč tudi telekomunikacije, medije in sektor zabave. Tehnično rečeno, pomeni konvergenca spajanje mobilnih in fiksnih omrežij. Že danes obstajajo servisi, ki omogočajo klicanje mobilnih številk prek fiksnih na krajevnem območju. Strokovnjaki verjamejo, da bo mogoče celoten podatkovni promet izvajati prek interneta, saj bodo vanj povezane skoraj vse vrste današnjih naprav.
To bo pripeljalo do konvergence v podatkovnem svetu, ko bodo informacije iz najrazličnejših virov dosegljive od koder koli prek katerih koli komunikacijskih naprav. Uporabnikom ni treba skrbeti, kakšna bo tehnologija v osnovi storitev, poudarja Torsten Gerpott. Oni samo želijo dovolj pasovne širine za tisto, kar želijo početi, ne glede na lokacijo in brez potrebe po posebnih prenosnih kanalih. Različne naprave – hišni in pisarniški računalniki, navigacijske naprave za avtomobile in mobilni telefoni – se bodo med sabo razumele, medtem ko bosta primerjanje in izmenjava podatkov samodejna. Ključna bo prijaznost do uporabnika, poudarja Jarkko Sarainen, glavni strateg pri Nokii, ki največji izziv vidi v uporabnosti naprav, kot so mobilni telefoni.
NAJBOLJ PRILJUBLJEN JE DSL
Stefan Jenzowsky iz svetovalne agencije za medije Trommsdorff und Drüner poudarja, da bodo v podatkovnem svetu bližnje prihodnosti obstajala trije glavni vmesniki. Doma bomo uporabljali veliki zaslon za TV-program, internet in hišne avtomatske sisteme. V avtomobilu bomo uporabljali zaslon srednje velikosti za računalnik, ki bo omogočal komunikacijo z drugimi avtomobili, navigacijo in uporabo infozabavnih storitev. In končno, v žepu bomo nosili majhen računalnik za klicanje, klepete po internetu in izmenjavo e-pošte. V takšnem svetu bo postajalo čedalje pomembnejše vzdrževanje socialnih stikov prek različnih kanalov. Podoben razvoj se bo zgodil tudi v industriji, kjer bodo komunicirale v omrežje povezane komponente avtomatskih sistemov. Vse bolj bodo v rabi senzorski sistemi, stroji in kontrolne enote, ki bodo prek interneta komunicirali z istim jezikom. Gladke komunikacije bodo vključevale tudi logistične verige in upravljanje življenjskega cikla izdelka, s povezovanjem oskrbovalcev, partnerjev in strank.
DSL je danes najbolj priljubljena širokopasovna tehnologija za brskanje po internetu, pošiljanje fotografij in videa na priljubljena mesta Web 2.0 in vse bolj za gledanje TV- programa. Po analitskem podjetju Point Topic sta v decembru 2006 v svetu od skupaj 281 milijonov uporabnikov širokopasovnih povezav v internet dve tretjini uporabljali DSL. Stanford Group ocenjuje, da se bo ta številka do konca leta 2009 povečala na 258 milijonov lastnikov DSL-interneta. Kabelski modemi, satelitske povezave in optična vlakna so še vedno manj razširjeni kot DSL. Strokovnjaki napovedujejo, da bo med širokopasovnimi uporabniki število mobilnih terminalov kmalu preseglo število stacionarnih računalnikov. Danes je na svetu že tri milijarde uporabnikov mobilne telefonije. Njihovo število se bo do leta 2010 povečalo na štiri milijarde. Številka ne vključuje samo kartice SIM, ampak tudi podatkovne kartice za prenosne računalnike.
VSI V INTERNET
Mobilna radijska omrežja še imajo zmeraj velik potencial za prenos podatkov. Omrežja tretje generacije, s skupaj 114 milijoni uporabnikov, zdaj nadgrajujejo s 384 Kb/s na večje hitrosti. Med preko 700 mobilnimi operaterji deluje 155 UMTS-omrežij v 68 državah, na HSPA je že prešlo 110 omrežij v 57 državah, medtem ko se še 52 operaterjev pripravlja na to tehnologijo. HSPA povečuje stopnjo prenosa s 7,2 na 14,4 Mb/s pri prevzemu in z 1,46 na 5,72 Mb/s pri pošiljanju. Strokovnjaki pričakujejo, da bo do leta 2012 HSPA postal vodilna UMTS-tehnologija, s približno milijardo uporabnikov. Proizvajalci čipov in drugi dobavitelji omrežnih tehnologij napovedujejo že v naslednjem letu še večje hitrosti, ki bodo s posebnimi postopki (kot je ortogonalno multipleksiranje frekvenčnega deljenja, OFDM) in večantenskimi sistemi dosegle 42 Mb/s pri prevzemu in 11 Mb/s pri pošiljanju.
Omrežja četrte generacije pa naj bi v letu 2011 dosegla 100 Mb/s. Proizvajalci mobilnih telefonov, dlančnikov in prenosnih računalnikov že ponujajo aparate, ki delujejo z več tehnologijami, predvsem v mobilnih in brezžičnih (WLAN) omrežjih. Strategy Analytics napoveduje, da bo v letu 2009 že 15 milijonov prenosnih računalnikov z integriranim 3G- modemom. Kot konkurenca je že prišel Intelov nabor čipov za WiMax. Tudi število ethernetnih enot v industriji se bo povečalo na 6,6 milijona v naslednjem letu. Po oceni ARC Advisory Group se bo tudi število brezžičnih industrijskih naprav močno povečalo, s 453 milijonov v letu 2007 na milijardo v letu 2010. Kot vidimo, postaja Internet s širokopasovnim prenosom vse bolj vsestranski in vseobsegajoč medij za prenos vseh vrst podatkov za osebne, zabavne, poslovne , industrijske in različne druge potrebe.
Poosebljanje in izboljšanje proizvodnje
Uvajanje širokopasovnosti omogoča med drugim tudi vse večje poosebljanje proizvodnje. Komunikacije na vseh ravneh, od projektnih pisarn, prek dobave in proizvodnje do prodaje, omogočajo delno prilagajanje proizvodnje resničnim potrebam trga. Dober zgled je proizvodnja avtomobilov, ki se še najhitreje prilagaja resničnim potrebam, finalizacija proizvodnje pa se nenehno usklajuje z zahtevi trga glede posameznih variacij barv, komponent, paketov opreme in podobno. Tudi proces proizvodnje se krajša, saj se podatki centralizirajo in racionalizirajo ter so na voljo vsem, ki jih potrebujejo. Ravno širokopasovne povezave omogočajo natančnejše načrtovanje vseh faz, hitro zbiranje podatkov, usklajevanje vseh dejavnikov, skrajšanje časa in zmanjšanje stroškov, zmanjševanje zalog, hitrejšo dostavo, pravočasno reagiranje na zahteve trga in podobno. Komunikacijski sistemi v proizvodnji omogočajo uporabo večjega števila senzorjev in aktuatorjev ter s tem boljši nadzor, ki omogoča učinkovitejšo proizvodnjo in daljšo življenjsko dobo orodij in drugih sistemov. Še več, inteligentni algoritmi in vse večja moč čipov odpirajo možnost razvoja povsem novih aplikacij in naprav. Takšen primer je uporaba sistemov pametnih tipal, ki med sabo komunicirajo, se nadomeščajo, usklajujejo in po potrebi tudi samostojno ukrepajo. Širokopasovne komunikacije poleg proizvodnje izboljšujejo tudi vse druge faze v življenjskem ciklu proizvoda: distribucijo, transport, nameščanje in ne nazadnje vzdrževanje. In končno, širokopasovnost omogoča tudi izboljševanje sistema zaščite, preprečevanje vdorov in večjo varnost v proizvodnji.
Širokopasovnost v službi zdravja
Širokopasovne komunikacije so omogočile izreden razvoj informacijskih sistemov v zdravstvu. Povsod po svetu poteka povezovanje delov informacijskega sistema, ki omogoča boljše preprečevanje napak, hitrejše reagiranje, racionalnejšo uporabo virov, hitrejša svetovanja, boljši nadzor ne le v bolnišnicah, temveč tudi doma in podobno. V Nemčiji, na primer, bodo v nekaj letih zagotovili integrirano zdravstveno nego, ki bo povezovala zdravnike, lekarne, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove. V petih letih bodo zagotovili tudi brezžično povezovanje podatkov v več kot 90 odstotkov bolnišnic. Tudi pri nas poteka nekaj programov v okviru projekta eZdravje2010 s spremljajočim operativnim načrtom, katerih cilji so izboljšanje informacijske infrastrukture za varno izmenjavo podatkov med bolniki in zdravstvenimi ustanovami, priprava standardov in klasifikacij, uvajanje nove zdravstvene kartice z dostopom prek spleta, uvajanje interoperabilnih zdravstvenih zapisov v vsakdanje delo, pospeševanje izmenjave podatkov med deli zdravstvenega sistema in podobno. Med drugim nekaj podjetij ponuja napredne rešitve za zdravstvo (na primer SRC.SI oziroma Infonet) ali tudi opremo (Cisco). Širokopasosvne povezave omogočajo tudi izboljšanje nadzora bolnih, invalidov in starejših oseb doma, kar vsem udeležencem v sistemu prinaša pomembne koristi ter prispeva izboljšanju zdravja in počutja oseb, ki potrebujejo nego.
Gladke komunikacije za »gladka« potovanja
Širokopasovnost omogoča tudi boljši nadzor prometa ter integriranje posameznih sistemov v enoten sklop, ki bo olajšal potovanja. S prometom na cestah, progah in v zraku je moč upravljati enotno, kar lahko pomembno izboljša izmenjavo informacij, pravočasno obveščanje potnikov o spremembah in možnostih ter tudi opravljanje nujnih formalnosti pri spreminjanju poti ob prometnih težavah. Komunikacijski sistemi že zdaj olajšujejo informiranje o poti in urejanje rezervacij oziroma nakup vozovnic. V bližji prihodnosti bo načrtovanje še preprostejše, tudi po zaslugi digitalnih pomočnikov na spletnih portalih, v računalniku ali v mobilni napravi. Tudi za večdelna potovanja bo mogoče plačati le eno vozovnico. Lažje in varnejše bo poskrbljeno tudi za potnikovo prtljago. Pri prihodu potnika na njegovo mesto na vlaku, ladji ali letalu bo mogoče urediti sistem informiranja, ki bo »poznal« potnika, na primer prek nalepke RFID na vozovnici, in ga tudi pozdravil. Širokopasovni sistemi bodo lahko poskrbeli za logistiko na cilju, če jo potnik potrebuje, ali za dodatne storitve. Integrirani promet z uporabniku prijaznimi storitvami, ki ga bo omogočilo širokopasovnih povezovanje, bo potniku ponudil prijetnejše potovanje, manj skrbi, boljši nadzor (tudi prtljage), boljše izkoriščanje časa na potovanju ter zagotovo še mnoge dodatne storitve, ki jih bodo sproti razvijala mnoga podjetja.
Večerja v povezanem domu
V našem hipotetičnem scenariju smo v stanovanju Juliana Kleina, razvijalca računalniških iger. Juliana je žena Catherine prosila, da pripravi kaj za večerjo, na katero bo kmalu prišla s kolegico, s katero delata v bolnišnici. Catherine je pravzaprav lastnica svetovalnega podjetja, specializiranega za povezovanje podatkovnih zbirk z vsakdanjimi delovnimi procesi v zdravstvu, in v tej vlogi dela v krajevni bolnišnici, skupaj s kolegico Cynthio, ki je pri njej zaposlena, s katero pa morata po večerji poiskati rešitev za težavo, ki se je pojavila pri delu. Julian je kot prejšnji ljubitelj računalniških iger svoj konjiček pretvoril v delo doma in začel pisati igre za RealNetGames, enega največjih svetovnih proizvajalcev spletnih iger. Za 3D- igro, ki jo trenutno razvija, je napisal scenari, potem ko se je posvetoval uporabniki skupnosti Web 2.0. V razvoju sodelujejo tudi drugi avtorji, s katerimi je Julian stalno povezan, in pogosto tudi skupaj delajo prek interneta. Eden od njih je ravnokar na zvezi in pregleduje dele 3D-igre. Ker pa mora Julian hitro pripraviti večerjo, je najprej prek sistema za video na zahtevo poskrbel za zanimivo zabavno oddajo, ki jo bodo lahko predvajali med večerjo. Njegova pametna kuhinja je vmes sestavila seznam jedi, ki jih lahko pripravi iz razpoložljivih živil v kuhinji in zamrzovalniku. Ker sem ni mogel odločiti, se je hitro obrnil na klub za kuhanje, v katerega sta z ženo včlanjena. Na zvezi se je znašlo kar 247 članov kluba. Ko jim je računalnik predstavil seznam razpoložljivih živil, so člani kluba hitro ponudili nekaj idej, od katerih je Julian izbral nekaj preprostejših. Na koncu se je odločil za špagete z jajci in posebej ribo z začimbami. Pametna kuhinja mu je na podlagi izbire jedi predlagala tudi solato in ustrezne pijače. Obenem pa mu je v največji meri pomagala pri pripravi, z nasveti, natančnim nadzorom kuhanja oziroma peke in podobno. Medtem ko je Julian dajal dele solate v sekljalnik, je na vhodu pozvonila žena in njena slika se je prikazala na velikem zaslonu v kuhinji. Kmalu potem so Catherine in Julian ter njun sin Max sedli za mizo skupaj s Catherinino kolegico Cynthio. Večerjo, za katero so ideje prispevali člani skupnosti Web 2.0, so vsi pohvalili. Zabavne oddaje pa skoraj nihče ni resno pogledal.
Moj mikro, Junij 2008 | Esad Jakupović
