V Robo ligo FRI 2011, se je prijavilo 18 skupin, kar je več kot lani. Večina tekmovalnih skupin je s Fakultete za računalništvo, tri skupine pa so s treh drugih ljubljanskih fakultet – Fakultete za strojništvo, Fakultete za matematiko in fiziko in Fakultete za elektrotehniko. Letos bo prvič med tekmovalci tudi skupina dijakov z Gimnazije Bežigrad.

Robo ligo FRI organizira Laboratorij za adaptivne sisteme in paralelno procesiranje oziroma njegovi člani izredni profesor dr. Uroš Lotrič in asistenta Nejc Ilc, Davor Sluga ter študent Tom Vodopivec. Laboratorij je poskrbel tudi za to, da so se lahko vse prijavljene skupine pred tekmovanjem udeležile uradnih treningov.

Robo liga FRI daje študentom možnost, da znanje, ki ga pridobivajo na fakulteti, preizkusijo tudi v praksi. Zaradi zelo dobrega odziva študentov si bo laboratorij prizadeval, da bo tekmovanje simpatičnih lego robotov organiziral tudi naslednje leto.

Uradni sponzor letošnje Robo lige FRI je bila družba Mladinska knjiga, ki je prispevala del baterij in polnilcev ter nagrade za zmagovalce.

IZZIV Z DEBELO BERTO

Na popoldanskem zaključku Robo Lige FRI se je zbralo kar precej študentov, ki so bodrili svoje kolege, ki so tekmovali. Vzdušje je bilo izvrstno. Čeprav so imeli nekateri roboti kar precej težav s poligonom, na koncu ni bil nihče razočaran. Nekje na sredini poligona je tekmovalne robote čakala »debela berta«, tako so poimenovali robota, ki je sledil tekmovalnim robotom in jih ciljal z žogicami, Za nekatere robote je bila ta motnja tako velika, da so se prevrnili in predčasno končali tekmovanje. Precejšnja ovira je bila tudi stopnica na koncu klančine. Višina stopnice, je bila primerljiva z radijem kolesa robota. Ni čisto preprosto sprogramirati stabilnega robota glede na take motnje.

Zmagovalec letošnje Robo Lige FRI 2011, ki jo za svoje študente in tudi študente drugih fakultet organizira Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI), je ekipa Legende v sestavi Nejc Suhadolnik in Gregor Černe. Skupina je bila najuspešnejša pri premagovanju letošnjega izziva Lego erectus − sestaviti in sprogramirati robota iz lego kock tako, da ta na dveh kolesih in v pokončni drži uspešno prevozi zastavljeno pot.

Kaj o ligi pravi dekan, prof. dr. Nikolaj Zimic
Na FRI želimo študentkam in študentom ponuditi čim bolj stimulativno okolje. Tudi za tiste najradovednejše, ki so vedno željni novih znanj in izzivov. Zato zanje prirejamo tudi številne obštudijske dejavnosti. Ena takih je Robo liga FRI. Izziv letošnjega, že petega tekmovanja v programiranju mobilnih robotov je bil posebej težek, ker je bilo treba krmiliti robote tako, da so ti vozili po dveh kolesih. Timsko delo, dobre ideje in pa odlično programiranje so recept za zmago. V Robo ligi FRI se kalijo številne ekipe naših študentov, nam gledalcem pa vsako leto priredijo pravo pašo za oči na treningih in finalnem tekmovanju.

Zanimajo nas začetki Robo lige. Torej, od kod ideja, kaj vas je vodilo k ustanovitvi?
Pobudo za začetek Robo lige FRI je pred petimi leti dalo vodstvo FRI. Takrat smo prvič organizirali poletno šolo mobilne robotike za srednješolce in po njihovem velikem navdušenju želeli nadaljevati s tekmovanjem v programiranju mobilnih robotov naših študentov. Želeli smo predvsem predstaviti čare računalništva srednješolcem ter s tekmovanjem popestriti študij na FRI. Prvi dve tekmovanji je izvedel Laboratorij za umetno inteligenco, preostala tekmovanja pa Laboratorij za adaptivne sisteme in paralelno procesiranje.

Kakšna znanja študentje potrebujejo in katera znanja oz. veščine osvojijo pri programiranju?
Potrebujejo osnovno znanje programiranja, ki ga nato poglobijo in nadgradijo s programiranjem robota Mindstorms NXT ter se seznanijo s priloženimi kockami, tipali in motorji. Pri tem se srečujejo s problemi, kot so branje vrednosti tipal, napake pri meritvah, nastavljanje motorjev, omejitve procesorja na robotu. Podobni problemi mnogokrat povzročajo preglavice inženirjem pri izdelavi naprav, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Kako je z gradnjo robotov? Te naredijo sami? So vsi enaki?
Robote sestavijo sami v okviru predpisanih omejitev. Tudi od same zasnove robota je precej odvisna njegova uspešnost.

Kakšna so izhodišča, ki jih ekipe oziroma tekmovalci dobijo? Kakšen je cilj oziroma kaj roboti ponazarjajo? Primerjava z realnim svetom.
Pripravimo izziv, ki ga sestavljajo uvodna zgodba, glavni cilj tekmovanja in okvirna navodila, kako se lotiti reševanja. Določimo tekmovalna pravila in nato damo tekmovalcem dva meseca, da razvijejo svoje rešitve. Letos smo posnemali evolucijski razvoj človeka in ga prenesli na robote: od Lego habilisa (spretni robot) do Lego erectusa (pokončni robot). Torej, od vožnje po 4 kolesih do vožnje na samo 2 kolesih. Cilj letošnjega tekmovanja je, da robot popolnoma samostojno premaga zahteven poligon, pri čemer mora s pomočjo žiroskopskega senzorja loviti ravnotežje na dveh kolesih. S svetlobnimi senzorji sledi črti, ki vodi preko poligona. Zmaga tisti, ki hitreje pride na cilj. Sicer roboti s svojimi senzorji in motorji predstavljajo napravo, ki jo s programiranjem pripravimo do tega, da na zunanje dražljaje odgovarja s svojimi akcijami − podobno kot človek, mobitel, hladilnik, stiskalnica pločevine ali pa airbus A380.

Kakšne so ideje za prihodnost?
Naslednje leto bomo pripravili nov izziv in poskušali k sodelovanju privabiti še več študentov, tudi drugih fakultet. K sodelovanju bomo povabili tudi nekatere fakultete iz sosednjih držav.

Potekajo taka tekmovanja tudi med univerzami v Sloveniji, morda v tujini?
Letošnje tekmovanje je bilo omejeno na Univerzo v Ljubljani. V Mariboru podobno tekmovanje že vrsto le organizira FERI (www.ro.feri.uni-mb.si/tekma/). Podobno tekmovanje obstaja tudi med osnovnimi šolami (www.fll.si/) in srednjimi šolami (Roboliga na ŠC Velenje, http://roboliga.scv.si/). Tudi v tujini so takšna tekmovanja precej pogosta, eno bolj znanih je gotovo Google Lunar X PRIZE LEGO MINDSTORMS Challenge (www.moonbots.org/).

Moj mikro, januar 2012 | Milan Simčič