Težava pa ni v tem, da uporabniki ne bi vedeli, kaj potrebujejo, nagaja nam namreč dejstvo, da se na področju računalništva neprestano dogaja kaj novega, kot so iznajdbe novih priključkov in standardov. Tako uporabnik, ki ni ravno na tekočem, kaj se dogaja na področju razvoja strojne opreme, težko sledi vsem standardom in novostim.
JOJ, KAJ BI KAM DEL …
Že na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij. Pri nadgradnji grafične kartice tako potrebujemo podatke, ali imamo sploh razširitveno režo in ali je ta AGP ali morda vodilo PCIe, pri izbiri nekaterih grafičnih kartic potrebujemo tudi ustrezno zmogljiv dodatni dovod električne energije, kar v mnogih primerih pomeni tudi menjavo napajalnika …
Tudi pri nadgradnji delovnega pomnilnika se srečamo z vprašanji, ali imamo morda SDR, DDR, DDR2, DDR3 ali drugo vrsto pomnilnika, poleg tega je nemalokrat pomemben tudi podatek, ali so pomnilniški čipi enostranski ali dvostranski, pri kakšnem taktu delujejo in ali jih potrebujemo v standardni velikosti ali pomanjšani – v osnovi namenjeni prenosnim računalnikom. Pomembni so tudi podatki, koliko razširitvenih mest ima sploh naša matična plošča in kakšno kombinacijo pomnilnika podpira.
Pokukamo lahko še v svet procesorjev, kjer tudi vlada precejšnja zmeda. Pri nadgradnji moramo biti pozorni na podatke o tem, katere procesorje naša matična plošča sploh podpira. Načeloma se odločamo za procesorje podjetja Intel in AMD. Ko ugotovimo ta podatek, se glede na podporo matične plošče odločimo za nakup novega procesorja. Ker pa je različic tako veliko, bomo najbrž kmalu ugotovili, da novinci ne najdejo mesta na naši ne tako stari matični plošči. Zmedejo nas lahko že samo podatki o taktu delovanja, predpomnilniku, podnožju – izbira je ogromna, prav tako cenovni razpon. Dejansko razmerje med ceno in hitrostjo se težko določi samo z branjem specifikacij o izdelku, zato nam naj ne bo nerodno vprašati znanca ali trgovca za nasvet pred nakupom, to še zlasti velja, ko kupujemo prek spletne trgovine.
GRADNJA MOSTOV
Nekako smo ugotovili, da pri izbiri grafične kartice, pomnilnika in procesorja ne moremo delati velikih kompromisov. Dejstvo je, da morajo biti komponente med sabo združljive, kar je pogoj za delovanje celotnega sistema. V nadaljevanju pa bomo ugotovili, da se za skoraj vse druge potrebe najdejo rešitve v obliki »adapterjev« oziroma nekakšnih mostov med različnimi standardi.
Modifikacija obstoječih in pojav novih standardov je rezultat želje po hitrem, tihem in varčnem delovanju naprav, v nemalo primerih pa k temu pripomore tudi želja po zaslužkih, saj je uporabnik zaradi menjave standarda priklopa prisiljen zamenjati celoten sistem. Težave se lahko tako pokažejo že pri uporabi trdih diskov s priključkom IDE na novih sistemih, ki načeloma omogočajo samo priklop naprav SATA. Če nimamo možnosti neposrednega priklopa naprave IDE na matično ploščo, si lahko omislimo ustrezen pretvornik, ki nam bo to omogočil.
Tako lahko tudi v novem sistemu uporabimo sicer povsem sodoben DVD-snemalnik ali nekoč priljubljeno ZIP-enoto. Če bomo stari trdi disk uporabili kot rezervo v zunanjem ohišju, pa moramo biti pred nakupom pozorni, da kupimo ohišje s pravim priključkom, saj v njih načeloma ni prostora za razne dodatne pretvorne naprave. V sistemih, ki za delovanje ne potrebujejo veliko prostora in hitrosti, pomembno pa nam je tiho delovanje (PC-sistem za predvajanje filmov, postavitev usmerjevalnika ali kaj podobnega) lahko klasičen trdi disk preprosto nadomestimo s pomnilniško kartico CF ali SD.
Vse, kar potrebujemo, je ustrezen vmesnik, in sistem bo kartico prepoznal kot klasičen trdi disk. Hitrost branja in pisanja bo seveda prilagojena uporabi pomnilniške kartice, a prednosti takšne uporabe (majhna poraba energije, neslišno delovanje, hitri dostopni čas) bodo hitro zasenčile malce slabše splošne hitrostne rezultate.
Pred časom me je za nasvet poprosil tudi znanec, ki je ob nakupu novega računalniškega sistema po neumnosti ostal brez tiskalniških vrat LPT.
Ker ima še popolnoma uporaben laserski tiskalnik, ki pa žal nima USB-priključka, ga zaradi nepazljivosti ob nakupu ni želel zamenjati z novejšim modelom. Rešitev sva hitro našla v obliki poceni pretvornika USB–LPT. Zadeva brez težav funkcionira, tiskalniku pa sva tako še vsaj za nekaj let podaljšala življenjsko dobo.
Nasploh je raznih »mostov« med standardi največ prav v svetu USB, ki očitno nima zaman v imenu besede »univerzalni«. USB-vodilo lahko tako z ustrezno napravo spremenimo v že omenjena LPT in zaporedna vrata, grafično kartico, vmesnik PS/2, nanj pa lahko priključimo tudi trde diske, tako tiste SCSI, ATA kot SATA. Saj vsi poznamo zunanje trde diske. Možnosti uporabe se nikakor ne končajo tu, USB lahko nadzira tudi delovanje skorajda vsega, česar se lahko spomnimo.
Tako imamo USB-telefone, kamere, biometrične naprave, brezžične in žične omrežne kartice, zvočnike in zvočne kartice, bralnike, miške, vmesnike bluetooth, predvajalnike gramofonskih plošč, GPS-naprave …
Z uporabo USB-»podaljška« lahko USB-naprave uporabljamo tudi na razdalji 100 in več metrov, in ne zgolj na največ 5, kot to določa standard. Vmesno razdaljo premostimo kar z uporabo klasičnega UTP-omrežnega kabla in ustreznih naprav, ki ju priključimo na vsako stran oddaljene lokacije.
Na enak način si lahko omislimo tudi nadzor oddaljenega računalnika. Ustrezni KVM- napravi preprosto povežemo z UTP-omrežnim kablom in glede na izbrani model upravljamo tudi do 100 metrov oddaljen računalnik, katerega slika, zvok in ukazi miške in tipkovnice se prenašajo kar po UTP-kablu.
Zadeva je uporabna tudi za domače uporabnike, saj si lahko omislimo posebno sobo, v kateri imamo računalnike, ki jih upravljamo iz poljubne sobe. Če ne želimo ugašati računalnika, je to krasna izbira, saj nas v spalnici ponoči ne bo motil hrup.
Malce brskanja po spletu nam postreže še z nekaj zanimivostmi, tako si lahko omislimo pretvornik s PCIe na PCI in k življenju spravimo sicer neuporabno razširitveno kartico. Če imamo kartic več, pa si lahko omislimo rešitev PCIe za razširitev na kar štiri PCI-mesta.
Če imate dobro in predvsem realno domišljijo, se je z enako težavo, kot se morda srečujete zdaj vi, pred vami že kdo srečal. Če je temu tako, zelo verjetno obstaja ustrezna rešitev, če pa je ni, pa najverjetneje tehnično ni možna ali pa finančno ni zanimiva. Med tu predstavljenimi rešitvami je zgolj nekaj najzanimivejših in lahko dostopnih. Raznih pretvornikov in z njimi povezanih rešitev pa je še nešteto. Z njimi si preprosto olajšamo vsakdan, uporabljamo naprave, ki bi sicer šle v nezaslužen pokoj, in morda kaj privarčujemo. Ker pa gre za načeloma nestandardne zadeve, se pred nakupom le pozanimajte, ali je izbrana rešitev prava za vašo težavo.
Moj mikro, Februar 2009 | Uroš Florjančič
