Vohunska vozila s kamero in možnostjo krmiljenja z oddaljenega mesta prek spletnega vmesnika niso več posebnost niti v trgovinah z naprednejšimi igračami. Spominjam se, da so takega robota v neki televizijski oddaji o »gadgetih« imenovali kar igrača za moške. Ima pa ta igrača tudi uporabno vrednost. Igra lahko recimo vlogo domačega stražarja, če je opremljen s tipalom gibanja in z vso potrebno pametjo, da pri alarmnem dogodku obvesti »lastnika«. Namesto da bi imeli le fiksno nameščeno nadzorno kamero, se ta lahko nadzorovano giblje. Nekaj podobnega vidimo tudi med opremo, ki jo čedalje pogosteje uporabljata policija in vojska za nadzor nevarnih področjih.
Kaj mora tak robot imeti? Seveda mobilno platformo, ki jo lahko krmilimo prek brezžične povezave, podatkovno brezžično povezavo za videotok, tipala, računalnik ter program, ki vse to nadzira. Če bi vse to želeli izdelati doma, bi potrebovali veliko časa ter znanja robotike, strojništva, računalništva in elektronike, in seveda zajeten kupček denarja. Že najosnovnejši kompleti, ki so na voljo v trgovinah, pa tudi niso ravno poceni.
VOZILCE
Lahko pa se zadeve lotimo tudi drugače in izkoristimo to, kar nam je na voljo. Recimo komplet Lego Mindstorms NTX, pametni mobilni telefon in dve aplikaciji zanj. Iz omenjenega lego kompleta lahko dokaj preprosto, predvsem pa hitro izdelamo vozilo s kolesi ali gosenicami. Pri tem se je po mojem mnenju bolje odločiti za gosenice, ker je nadzor vozila preprostejši. Nobene potrebe ni, da bi bil robot poskočen in hiter – pomembno je le, da pride tja, kamor hočemo. Osrednji del omenjenega lego kompleta je majhen računalnik (centralna enota), na katerega so priključeni motorji in tipala in ki običajno deluje po nareku prej napisanega programa. Ima pa ta tudi možnost daljinskega krmiljenja prek radijske povezave bluetooth, ko postane zgolj vozilce na daljinsko upravljanje. Radijska tehnologija bluetooth ima sicer za brezžično upravljanje »igrač« daleč premajhen doseg, nekaj metrov, vendar to v našem primeru ni pomembno. Mobilni del bi lahko bilo tudi kakšno drugo »vozilo«, pod pogojem, da je dovolj veliko, da nanj namestite telefon, da ga je mogoče upravljati prek bluetootha in da obstaja ustrezna aplikacija zanj za pametne telefone s sistemom Android.
POGLED IN KRMILJENJE
Vsak pametni telefon ima kamero, vmesnik bluetooth in vmesnika wi-fi ali 3G. To pa je v bistvu vse, kar potrebuje nadzorni robot. Kamera snema okolico, videotok pošilja v internet posredno prek domačega brezžičnega omrežja (wi-fi) ali neposredno prek mobilnega omrežja, z vmesnikom bluetotoh pa krmili mobilni del robota.
Rečeno − storjeno. Pametni telefon, v tem primeru Ideos 5, smo namestili na vozilo iz lego kock. Za omenjeni telefon smo se odločili iz sila preprostega razloga. Z aplikacijo z4root ga je zelo preprosto in v nekaj minutah mogoče odkleniti in omogočiti aplikacijam korenski dostop. Ta je osnovni pogoj, da bistvena aplikacija našega robota, ki omogoča oddaljen nadzor po telefonu, sploh deluje. Izkazalo se je, da je taka konfiguracija tudi izredno avtonomna – pod pogojem, da so vse baterije dovolj napolnjene. Doma robot deluje v brezžičnem omrežju, ki je brezplačno, lahko pa bi ga postavili kamorkoli, kjer je signal mobilnega omrežja. V teoriji seveda, saj prenos podatkov prek mobilnih omrežij ni poceni, prav tako pa naš robot ni profesionalni izdelek, temveč bolj igrača za preživljanje prostega časa. Hitro bi se namreč izpraznile baterije, teh pa robot sam ne more napolniti!
Prva aplikacija, ki smo jo potrebovali, je NTX Remote Control. Ta na zaslonu telefona prikaže enega od treh načinov nadzora centralne enote NTX. Seveda prek vmesnika bluetooth, in to tako, da s pritiskanjem in premikanjem prsta po zaslonu krmilimo dva motorja, s tem pa usmerjamo vozilo po prostoru. Vse to pa bi bilo popolnoma brezpredmetno in kup nepovezane šare, če ne bi bilo bistvene aplikacije, ki vse skupaj poveže in omogoča oddaljen nadzor.
ODDALJEN NADZOR
Aplikacija za sistem Android Remote Web Desktop je v osnovni različici brezplačna, plačljiva pa je nekoliko zmogljivejša. Za naš namen zadostuje že osnovna različica, poleg te pa morate v telefon namestiti še dodatek zanjo, Remote Control Add-on.
Aplikacijo Remote Web Desktop poznamo že nekaj časa, razveseljivo pa je, da jo neprestano razvijajo in ji redno dodajajo nove možnosti, vse po vrsti namenjene oddaljenemu dostopu in nadzoru nad pametnim telefonom prek spletnega brskalnika. Splača se jo namestiti v telefon, tudi če ne potrebujete funkcij povezne s tem projektom, saj lahko hitro in preprosto prenašate datoteke v telefon ali iz njega (pregledovalnik datotek), vključuje pa tudi wi-fi tipkovnico, odložišče (clipboard), strežnik FTP, orodje za SMS-e, spletno kamero in funkcijo oddaljenega upravljanja. Zadnji funkciji sta novejši in sta bili dodatni pred kratkim. Funkcija spletne kamere vključi kamero telefona in v oknu znotraj brskalnika prikaže živ videotok. S to funkcijo lahko vzpostavite »ad-hoc« wi-fi (ali 3G) nadzorno kamero. Telefon postavite tako, da njegova kamere pokriva želen prostor, nato pa, kadar želite, pogledate, kaj se tam dogaja. Po zagonu »strežnika« v aplikaciji v telefonu ta prikaže lokalni IP-naslov, ki ga vpišete v brskalnik, in odpre »njen« spletni vmesnik. Pred kratkim pa so razvijalci dodali način mosta (bridge mode), ki omogoča, da do spletnega vmesnika aplikacije, ki je priključena v domače brezžično omrežje ali 3G mobilno omrežje, pridemo od koder koli. Zadošča računalnik z dostopom v internet, namesto IP-naslova pa v naslovno vrstico vpišemo naslov, ki vam ga v tem primeru izpiše aplikacija po zagonu strežnika (rwd.xdevelop.net).
Dodatek Remote Control Add-on zaženete samostojno in pred zagonom osnovne aplikacije. Zahteva korenski dostop in deluje le v tem primeru. Računalnik, v katerem boste uporabljali to funkcijo, mora imeti nameščeno tudi Javo. Po kliku ikone Remote Control se odpre okno, v katerem je prikazan zaslon telefona. Ker je funkcija še v beta različici, so vidne tudi napake, na primer čuden prikaz barv. Vmesnik na dotik občutljivega zaslona oziroma prst uporabnika zamenja kazalec, ki ga premikate z miško. Lahko zaženete, pa tudi uporabljate aplikacije, kar koli počnete v telefonu, vse je vidno tudi znotraj tega okna.
PREPROST ROBOT
Naš domači stražar je v bistvu zelo preprost. Na eni strani spletnega vmesnika imamo zaslon funkcije spletne kamere, na drugi pa zaslon telefona z odprto aplikacijo NTX Remote Control. Pred tem smo vključili vmesnik bluetooth in povezali telefon s centralno enoto Lego Mindstorms. Z miško, tako da držimo pritisnjeno levo tipko, premikamo »kazalec« po delu zaslona telefona, ki predstavlja krmilni vmesnik robota. Bližje robovom polkrogov je kazalec, hitreje gre, in če je bližje centru, gre ravno, sicer zavija levo ali desno. Kamera pa seveda kaže prostor pred robotom. Ne ravno najbolje, predvsem premalo tekoče (malo sličic na sekundo), zato zvezna vožnja ni mogoča, saj bi kmalu trčili v zid ali v oviro. Lahko pa »skočite« nekaj decimetrov naprej, pogledate, kje ste in nadaljujete po tem načelu.
Načeloma bi lahko robota uporabili za nadzor prostora, tudi ko vas ni doma. Pripravili bi ga za nalogo, torej zagnali vse potrebne aplikacije v telefonu in povezali telefon in centralno enoto prek bluetootha. Ko bi radi pogledali, kaj je novega v okolici robota, bi odprli spletni vmesnik, skočili na prej omenjeno stran in se malce zapeljali naokoli. Možnosti pa s tem še niso izčrpane. Legova centralna enota ima tudi štiri vhode za tipala in tudi programirati jo je mogoče.
Moj mikro, julij avgust 2011 | Jan Kosmač
