SMETNJAK

Tisti pod umivalnikom, tisti v računalniku, pa še smetnjak pred hišo. Smeti so bile že od nekdaj pomemben vir informacij, to vedo tudi tajni agenti, vohuni in obveščevalne službe. Od tod tudi množica uničevalcev dokumentov. Prevarant sledi zakriva, prevarani nekaj sumi in jih išče – igra mačke in miši. Račun z bencinskega servisa v Portorožu na ponedeljek, ko so prišli poslovni partnerji iz Šrilanke in se je večerja zavlekla v noč. Zanimiv datum, zanimiva ura in najzanimivejši kupljeni artikli. Izpisek dviga gotovine v Termah Čatež. Plačilo parkirnine na ljubljanskem gradu, račun za mobilni telefon, ki znaša 140 evrov, polovico navržejo SMS-i. Celodnevna karta za vstop v termalni vrelec v BadKleinkircheimu.

Še več povedo »smeti« na digitalnih medijih. Če se slika, besedilo, posnetek izbriše, ga je mogoče s posebno programsko opremo (RecoverMyFiles, RecoverMyPhotos, SmartUndelete, Data Recovery Professional …) še vedno povrniti in rekonstruirati. To velja za trde diske znotraj računalnika, USB pomnilniške ključe, pomnilniške kartice digitalnih fotoaparatov in telefonov. Da izginejo, jih je treba ne le izbrisati, ampak tudi presneti. Glede na to, da gre pomnilniška kapaciteta v nekaj deset in sto GB, bo kar precej garanja, da ne bo nihče »napraskal« bitov nazaj, tako da bo nastalo pet slik ljubice v bikiniju, nekje na hrvaški obali.

ZAJEM ZVOKA IN SLIKE

Z veliko integracijo komponent in funkcij so naprave postale strahotno majhne (objektiv CCD-kamere je lahko skrit v glavici vijaka). Tako majhne, da se zlahka skrijejo v opazovani prostor ali celo na opazovani objekt. Za zajem zvoka so na voljo miniaturni diktafoni, pa tudi USB-ključi, svinčniki, vžigalniki, lestenci … s funkcijo snemanja. Naprava snema le, če se v okolici kaj dogaja. Če je tišina, se ustavi, in če se pred objektivom nič ne dogaja, prav tako. V grobem ločimo naprave, ki se jih namesti in »pošlje v akcijo«. To je mogoče, če imamo dostop do objekta opazovanja. Ko ponovno pridemo do napravice, pogledamo, kaj je zabeležila. Takšna napravica potrebuje več vzdrževanja kot tista, ki podatke posreduje daljinsko. Tudi baterija oziroma napajanje zdrži krajši čas. Tu je na objektu opazovanja le zajem zvoka, slike, mesta … vse to pa se beleži nekje drugje. V ameriških filmih je v takšnih primerih nekaj deset metrov stran parkiran črn kombi s posadko, ki ima poln avto elektronskih naprav in na glavah slušalke. V drugem primeru se podatki spremljajo v realnem času, kar omogoča takojšnje ukrepanje.

Na trgu so tudi GSM-naprave, ki nam omogočajo poslušanje na določeni točki, s katerekoli lokacije na svetu, prek povsem preprostega telefonskega klica. Tudi navaden mobilni telefon lahko postane nevidna kamera. Z operacijskim sistemom Windows Mobile so se zmogljivosti naprav močno povečale. Obstajajo posebni programi, ki snemajo okolico, ko vgrajena CCD-kamera zazna gibanje (ne tratijo pomnilniškega prostora, če se nič ne dogaja). Telefon sicer ne daje nobenih znakov življenja, kljub vsemu pa posname dogajanje pred objektivom.

TEMPERATURA (HOT 'N' COLD)

Čeprav je temperaturni senzor razmeroma enostaven, pa nam »povišana temperatura« v prostoru lahko pove marsikaj. Senzor se priključi na računalnik in nastavi se mu perioda zajema podatkov. Krajša ko je ta, pogosteje shranjuje temperaturo in za manj dni jo lahko shrani. Baterija senzorja drži tudi do enega leta, stari podatki pa se prepisujejo z novejšimi. Pozimi temperatura v avtu ali prostoru (vikendu) ob aktivnostih naraste, poleti pa zaradi klime in hlajenja upade. Če je senzor nameščen v avtu, se iz krivulj temperature preprosto odčita dinamika voženj in parkiranj. Tako butasto, da preprosto deluje.

SLEDENJE

Dandanes je v prevoznih sredstvih že vse polno GPS-naprav, ki beležijo poti, smeri gibanja, razdalje. Vendar pa ni v interesu tistega, ki pohaja malo naokoli, da bi se mu pot beležila.

V sledilno napravo lahko spremenimo vsak mobilni telefon z operacijskim sistemom Symbian ali Windows Mobile. Če Mobitelovi uporabniki na številko 1919 pošljemo besedo lokacija, dobimo SMS s sporočilom, v katerem kraju smo. Torej je odgovor Ljubljana, Kranj, Nova gorica, Vrhnika … Če torej v mobilni telefon naložimo aplikacijo (SMS Scheduler), ki zna v določenih časovnih intervalih pošiljati vnaprej definirane SMS-e, lahko iz odgovorov sestavimo celotno traso poti. V Ljubljani ali Kranju je seveda več baznih postaj, a ne glede na to, s katero smo trenutno povezani, vedno je v sporočilu zapisano ime mesta, v katerem smo. Torej so odgovori smiselni, če popotovanje obsega več krajev.

Vsestransko koristna in uporabna je GSM/GPRS/GPS sledilna napravica TK102 (LASER-Kit), ki je prikazana na sliki in je malo večja od škatlice vžigalic. Omogočimo jo z SMS- ukazom, ki vsebuje besedo begin in geslo. Kot odgovor dobimo begin ok. Z njo lahko ugotavljamo, kje se gibljejo naši dragi otroci, hišni ljubljenčki, če jo imajo okoli vratu, in dragi partnerji, če jo imajo v avtu oziroma v osebni prtljagi. Ves čas je mogoče v realnem času spremljati lokacije voznega parka. Ima tudi gumb SOS za klic v sili, ki potem na izbrano številko pošilja SMS-e. Sledilna naprava je robustna in preprosta za uporabo, možna pa je tudi namestitev v posebno ohišje z močnim magnetom, ki se pritrdi na karoserijo avtomobila, kot to prikazuje slika. Polna baterija zdrži približno dva dni, prek posebnega adapterja pa jo je mogoče priključiti tudi na avtomobilsko napetost. Ko je baterija šibka, smo o nizkem stanju akumulatorja obveščeni prek SMS-sporočila. Tako ves čas vemo, kje je naš avto. Napravico lahko nastavimo tako, da nam pošlje SMS, ko se ta premakne, ko preseže določeno hitrost ali celo ko zapusti določeno geografsko območje.

Ima dva osnovna načina delovanja, in sicer kot monitor ali sledenje. Če je v načinu sledenja, nam v obliki SMS-sporočila vrne GPS-koordinati, kje je. Za določanje GPS-lokacije naprava uporablja čip SIRF3. Ti števili vnesemo v Google Earth in aplikacija nas iz neskončnega vesolja pripelje na točno določeno mesto. Ugotovitve so prav zanimive, ko nam najdražja reče, da gre s prijateljico, ki jo je zapustil mož in je čisto »na podnu«, utapljat žalost na Roglo, SMS pa pravi, da je nekje pred Zadrom in se giblje s hitrostjo 65 km/h, kar pomeni, da verjetno ni na trajektu, razen če ta glisira.

V način monitor jo lahko preklopimo daljinsko, s poslanim SMS-om. Potem ob klicu naprava »dvigne slušalko« in »depresivno vzdušje na Rogli« lahko še slišimo, ne le vidimo na Google Earthu. Za dostop do sledilne naprave je mogoče avtorizirati največ do pet številk.
»Saj to je noro«, bi dejal Hugo iz risanke. »Kud ide ova tehnika. Savremeni su to uredžaji. Nije to više jednostavno«, bi na tehnologijo napravice TK102 dodal barba Vilim iz Ždrelca, ki je pravkar ujel ribo. Naš predsednik države pa pravi, da je svet postal zapleten in prav tako upravljanje z njim. Z vsemi tremi se strinjam.

STEALTH

Stealth je ime ameriškega bojnega letala, ki je narejeno iz materiala, ki je radarjem neviden in ga zato ne zaznajo. Pomeni prikrito in je tudi način delovanja nadzorne programske opreme Spy, ki je nameščena v računalniku, ne da bi zanjo sploh kdo vedel. Tako kot letalo za radarje je nevidna za protivirusne programe in se ob zagonu teh preprosto »potuhne«. V program dostopamo s posebno kombinacijo črk, nato vnesemo uporabniško ime in geslo. Da programsko opremo v računalnik namestimo, potrebujemo pravice in geslo za nameščanje programov. Program nam shranjuje zaslonske strani tako pogosto, kakor nastavimo, in sicer med 6 in 59 sekundami. Lahko shranjuje tudi sliko s spletne kamere in jo prav tako, povsem nevidno za uporabnika, spravlja na disk. Zabeleženi so tudi vsi vnosi prek tipkovnice, konverzacija, obiskane spletne strani in za vsak dan posebej, dolžina časa povezave z internetom. Program lahko služi kot filter za prepoved dostopa do določenih internetnih strani in je idealen za nadzor početja otrok v svetovnem spletu. Nastavimo tudi, po kolikšnem času naj se shranjene zaslonske slike brišejo, program pa lahko upravlja tudi z zgodovino dostopa do internetnih strani in jo na zahtevo Stealthovega skrbnika tudi ustrezno pobriše. Omogočena sta tudi daljinski dostop in namestitev v poljuben, ciljni računalnik. Popoln pregled in razgled nad dogajanjem na »kiber bojišču«, ne da bi nas kdorkoli sploh opazil.

KAJ NA VSE TO PRAVI ZASEBNI DETEKTIV

Takšnih sledilno-prisluškovalnih naprav, kot je TK102, je na trgu veliko in so prisotne že kar nekaj časa. Detektiv po zakonu o detektivski dejavnosti in drugih zakonov ne sme uporabljati tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo državni organi pri svojem delu. Detektivi uporabljamo pri svojem delu druge metode za pridobivanje podatkov, ki pa so v praksi dosti težje, kot je uporaba tehničnih sredstev. Tudi policija potrebuje nalog preiskovalnega sodnika za uporabo posebnih metod in sredstev za pridobitev dokazov pri kaznivem dejanju. Nalog pa policija dobi na podlagi suma o storitvi kaznivega dejanja. Se pravi, da že morajo obstajati neki dokazi. Detektiv pa nima teh pristojnosti.

Pa tudi sledenje s sledilno napravo lahko pomeni, kaznivo dejanje, saj se s tem posega v zasebnost posameznikov. Zato teh naprav detektivi ne uporabljamo pri svojem delu. Ljudje mislijo, da lahko detektivi počnejo kar hočejo, pa ni tako. Je pa res, da je veliko podobnih naprav namenjenih širokemu krogu ljudi. Ljudje tega ne vedo in te naprave tudi uporabljajo.

Pomanjkljivost teh naprav je v napajanju, saj zdržijo le nekaj dni. Poleg tega je lahko kritična tudi občutljivosti pri iskanju satelitov. Večina teh naprav mora imeti navpičen, odprt zračni prostor, da lahko ujame satelite. Take naprave zato najbolje delujejo v kabini. Profesionalni sledilni sistemi pa so tako občutljivi, da lovijo satelite, tudi če so nameščeni na avto od spodaj in nimajo neposredne usmeritve proti nebu. Pa tudi napajanje zdrži več kot en mesec. Nekatere se povežejo s sateliti tudi v zaprtih prostorih in garažnih hišah.

Neupravičeno prisluškovanje ali snemanje je po kazenskem zakoniku lahko kaznivo dejanje po 148. členu. Zato tudi prisluškovanja detektivi ne uporabljamo pri svojem delu. Uporabljamo druge dovoljene metode, da pridemo do informacij. Enako velja za branje SMS-sporočil ali elektronske pošte drugih oseb. Tudi to lahko pomeni vdor v zasebnost. O kaznivem dejanju med zakoncema bi težko govoril, če eden pride do podatkov in jih predloži drugemu kot dokaz varanja (branje SMS-sporočil in prisluškovanje pogovorom). To je moje mnenje.

Grob poseg v zasebnost pa bi bil, ko bi en partner prišel do kakšnih »pikantnih« slik, pogovorov ali sporočil in bi jih potem posredoval medijem. Zaradi tega pa bi drug partner utrpel škodljive posledice. Recimo izgubo službe, klevetanje v javnosti, kočljive slike v javnosti … Zloraba takih podatkov ima lahko zelo škodljive posledice za otroke partnerjev, ko se en partner hoče drugemu maščevati, ga diskreditirati pred otroci.

Med drugim tudi vaš delodajalec nima pravice brati vaših elektronskih sporočil, četudi v službi uporabljate delodajalčev računalnik. Tovrstni zasebni podatki so zelo zaščiteni z zakonom o varovanju osebnih podatkov in z drugimi zakoni. Kot sem rekel, se s tem ne gre igrati. Mejo med javnim in zasebnim se lahko hitro prestopi, vendar ljudje na splošno tega ne vedo.

So pa lahko taka tehnična sredstva, kot so razni aparati za sledenje in poslušanje pogovorov, tudi koristni. Recimo za starše, ki želijo nadzorovati svoje mladoletne otroke. Danes hočejo otroci čim prej postati samostojni in odrasli, kar pomeni, da že zelo zgodaj želijo ven v družbo. Z vgrajeno sledilno napravo nekam v kolo, motor, torbo ali kaj podobnega, zlahka ugotovimo, kam hodijo, ne da bi jih doma zasliševali starši. Tako lahko ugotovimo tudi, ali otrok govori resnico. Potem obstajajo razni računalniški programi za nadzorovanje otrok, kaj počnejo, ko so v internetu ali pri računalniku. Tudi programi za nadzor nad mobilnimi telefoni v ta namen so koristni. Pri tem ne vidim nobenega problema

KO SUMI POSTANEJO DEJSTVA IN TEHNIKA POTRDI SUMNIČENJA

Odzivi prevaranega partnerja so podobni posttravmatskemu stresu in lahko obsegajo stres, čezmerno vznemirjenje, prebliske ali vsiljevanje podob. Drugi običajni odzivi obsegajo še obsedeno razmišljanje o podrobnostih afere in nenehno opazovanje znakov, ki bi lahko kazali, da se afera nadaljuje. Žrtev nezvestobe se sprašuje, ali jo je partner sploh kdaj ljubil – in kaj je storila narobe, da jo je prevaral (občutek krivde).

Po glavi ji roji milijon vprašanj. Toda prav je, da se s tem čim manj obremenjujete; pomembno je, da se prebijete čez prve dneve, prve tedne, ki sledijo tej neprijetni novici, ne da bi se sesuli. Če vam to uspe, ste na dobri poti bodisi k obnovitvi partnerske zveze bodisi h koreniti spremembi svojega življenja.

Preden se odločite, kakšen bo naslednji korak, ki ga boste storili, se najprej osredotočite na to, česa ne smete storiti. Zaradi strahu, jeze, prizadetosti in želje po maščevanju namreč utegnete storiti kaj, kar bi pozneje obžalovali. Partnerja nikar ne postavite takoj pred vrata; to naj bo vaše zadnje »orožje«.

Pomembno je tudi, da o partnerjevi nezvestobi ne poveste vsemu svetu; pri izbiri ljudi, ki jim zaupate svojo stisko, bodite še posebej previdni. Ne ignorirajte partnerjeve nezvestobe in se ne pretvarjajte, da se ne dogaja.

Zanikanje stvari le še poslabša, ignoriranje pa partnerja spodbuja, da nadaljuje z varanjem in ima vtis, da se s tem na tihem celo strinjate. Soočite se torej s stvarnostjo, partnerju povejte, da veste za nezvestobo, in bodite jasni pri zahtevi, da želite, da jo prekine. Prej ko ga soočite s tem, da veste, kaj počne, bolje boste storili. Tako boste namreč preprečili, da se bo še bolj navezal na ljubimca/ljubico in da bi svojo zvezo še težje znova postavil na noge (če si tega seveda želite).