Računalnikov napajalnik je tista zadeva, ki bo verjetno delovala tudi, ko bodo drugi elementi računalnika dokončno odpovedali poslušnost. Tudi če se je ta kdaj pokvaril, ste ga zamenjali, saj je zamenjava poceni in skoraj zagotovo zaradi njegove odpovedi niste kupili novega računalnika. Po drugi strani gre za element, ki je dovolj robusten za normalno večletno uporabo, zaradi izhodnih napetostnih nivojev, ki jih mora zagotavljati, pa je zanimiv še za kaj drugega, kot le za napajanje v računalnik vgrajenih elementov. Zato bi ga bilo škoda odvreči.

Uporabite ga lahko za različne namene, tudi kot univerzalni napajalnik za polnjenje mobilnih naprav. Mi smo se odločili, da ga bomo spremenili v laboratorijski napajalnik. Napajalnik, ki ima na svojem ohišju priključke, imenovane tudi bananske vtiče, ki jih največkrat potrebujemo, ko otrok izvaja šolske eksperimente ali ko želimo preizkusiti elektronsko vezje ali kaj podobnega. Edini strošek pri taki predelavi je nakup ustreznega števila vtičev in upornika, kar znese nekaj evrov. Še celo svetlečo diodo (LED), ki smo jo zaradi lepšega videza tudi vgradili, smo našli v starem računalniku. Če pa bi se odločili za predelavo v univerzalni polnilnik, bi kupili vtiče, ki ustrezajo napravam in glede na njihove zahtevane napetosti drugače zvezali žice. Za nekaj več denarja, predvsem pa znanja in truda, saj to zahteva izdelavo dodatnega vezja, lahko napajalnik predelate tudi tako, da njegovo izhodno napetost uravnavate s potenciometrom. V tem primeru niste več omejeni na napetostne nivoje in njihove kombinacije, ki jih v osnovi zagotavlja računalniški napajalnik.

ČIŠČENJE, REZANJE, VRTANJE

Ko ste napajalnik vzeli iz ohišja računalnika in ga razdrli, vam predlagam, da ga najprej dobro očistite – najbolje je, če prah izpihate s curkom stisnjenega zraka. V letih delovanja se je zagotovo v njem nabral prah, ki načeloma ne moti njegovega delovanja, vendar vseeno tam nima kaj početi. Preverite tudi, ali je kondicija vgrajenega ventilatorja še vedno dobra, ali se normalno vrti in ni pretirano glasen.

Sledi rezanje. Iz računalniškega napajalnika štrli kup kablov, ki so na koncu opremljeni z vtiči, ki jih ne potrebujete. Te preščipnite, pustite pa kable dovolj dolge, da jih boste lahko pozneje pritrdili na svoje vtiče na ohišju napajalnika. Kablov je verjetno tudi več, kot jih boste dejansko potrebovali, zato odvečne odstranite na nivoju električnega vezja. Če to ni mogoče, jih odščipnite tam, kjer je mogoče, nato pa jih izolirajte, da ne bodo povzročili kratkega stika. Uporabite lahko izolirni trak ali temperaturne spojke (tiste cevčice, ki se stisnejo, če jih segrevamo z vžigalnikom). Še pred tem pa premislite, koliko kablov katere barve boste dejansko potrebovali. Sam sem pustil po en kabel vsake barve ter tri rdeče in štiri črne. Zakaj, boste videli pozneje!

Za nove vtiče, ki jih boste vgradili na ohišje napajalnika, morate zvrtati ustrezno velike luknje. Pri tem morate biti pozorni na razpored elementov (hladilnik, kondenzatorji ...) znotraj napajalnika, saj bodo deli vtiča štrleli v notranjost. Pozorni morate biti tudi na to, da se vtiči ne dotikajo ničesar, kar bi lahko povzročilo kratek stik. Če obstaja najmanjša možnost, potem je pametno tam nalepiti izolirni trak. Položaj vtičev na ohišju je sicer odvisen od izdelave napajalnika, je pa lepo, če so ti postavljeni čim bolj v vrsti, z enakimi razdaljami med njimi. Meni to ni ravno najbolj uspelo. Ker je ohišje napajalnika kovinsko morate biti pozorno tudi pri vrtanju, da kaj ne poškodujete, ko sveder prebije kovino in zleti skozi in seveda da odstranite vse kovinske ostružke. Tudi ti lahko namreč povzročijo kratek stik.

SESTAVLJANJE IN DODAJANJE

Nekateri računalniški napajalniki so stikalni (switch mode), kar pomeni, da na izhodih ne dajo napetosti, če nanje ni priključeno breme. Pretvornik izmenične v enosmerno napetost (A/C v D/C) ne deluje. Breme pomeni 10 W, 10-omski upor, ki ga dodate napajalniku, tako da ga priključite na par, črno in rdečo žico. Tak upor je pri nas (žal) mogoče dobiti le po naročilu. Ker se upor med delovanjem greje, ga pritrdite na hladilni element napajalnika blizu ventilatorja, tako da bo ta odvajal tudi na njem nastalo toploto. Tudi če napajalnik deluje brez dodatnega bremena, ta ni odveč, saj stabilizira napetost na 12 V liniji.

Tudi če je napajalnik priključen v omrežje, še ne deluje, dokler ne staknete zeleno z eno od črnih žic. Zelena žica je namreč tista, ki napajalniku v računalniški konfiguraciji pove, da ste pritisnili gumb za zagon računalnika. Stik ustrezno izolirajte. Če napajalnik nima lastnega stikala za vklop/izklop lahko ti žici zvežete prek stikala, tega po nato vgradite na ohišje napajalnika. Meni tega ni bilo treba, ker ima napajalnik na zadnji strani močnostno stikalo. Sem pa iz računalnika vzel svetlečo diodo, to povezal na rdečo in črno žico (+5 V, GND) in pritrdil v prej izvrtano luknjo. Ni nujno, lepo pa je tudi videti, da je napajalnik delujoč. Ko to storite, ste porabili dve rdeči in tri črne žice, ostane vam le en par, ki ga vežete na vtiče. Enako storite še z žicami drugih barv in predelava je s tem končana.

NAPETOSTNI NIVOJI

Pri uporabi doma narejenega napajalnika morate biti pozorni na to, da je ta tokovno močen, koliko toka zagotavlja na napetostni liniji, pa je zapisano na napajalniku. Zato morate paziti, da ne »skurite« vezij, ki jih bo napajalnik napajal. Pri konkretnem napajalniku sem dobil napetosti +3,3, +5 V, + 12, -5 in -12 V oziroma zelo blizu tem, kot je pokazal merilni inštrument. Med seboj je te možno tudi kombinirati in tako dobiti drugačne napetosti, vendar morate biti pri tem pozorni zaradi različnih prej omenjenih tokov. Če pa se prav spomnim, je tok odvisen od bremena, zato večjih težav ne bi smeli imeti. Morate pa biti vseeno pozorni, saj ste predelali napajalnik, ki ni narejen za to nalogo.

Moj mikro, april 2011 | Jan Kosmač |