Osebna podmornica ni niti približno na jedrski pogon, pa tudi tako velika ni kot njene vojaške sestrične. Bolj spominja na »pandolin«, čolnič ki si ga lahko sposodite, ima pa seveda kabino, neprepustno za vodo. Morebiti bo kdo od naših bogatašev kupil takšno podmornico, in jo obesil na zadek svoje najnovejše jahte, namesto rešilnega čolniča. Kar predstavljajte si, kako bi v dvosedu potekal romantični izlet pod vodno gladino. »Poglej, kako lepa ribica plava mimo.«
Pomoč računalnikov
Pri izdelavi osebne podmornice so seveda uporabljali računalnike. Natančneje, z njimi so simulirali odpornost prozorne kupole na okoliški tlak.
ZA ENEGA ALI ZA DVA
Podjetje U-Boat Works je razvilo dva tipa podmornice: enosedi model CQ1 in CQ2 za dve osebi. Ko je podmornica na vodni gladini, se obnaša kot stabilen čoln, vkrcavaje je enostavno in predvsem ni nevarnosti, da bi bolj nerodni potniki padli v vodo. Predvsem pa je podmornica lahka, kar pomeni, da ne potrebujete industrijskih dvigal, da jo dvignete na krov ali spustite v vodo. Ko pa gre pod vodo, predvidevam, da ima balastne tanke, ki jih pri potopitvi poplavite, in seveda naj bi bila enostavna za upravljanje. Tako preprosto seveda ne gre. Treba je iti na tečaj in dobiti posebno dovoljenje, ki ga izda omenjeno podjetje. Oziroma tako vsaj predlagajo, saj kot je meni znano, ni zakonskih omejitev (tudi pri nas še ne), ki bi prepovedovale upravljanje te podmornice v teritorialnih vodah posameznih držav.
DEKOMPRESIJA NI POTREBNA
Pritisk zraka v kabini podmornice je enak atmosferskemu pritisku, kar v praksi pomeni, da ni potrebna dekompresija, ko se vračate iz večjih globin. Torej drugače kot pri tako imenovanih »mokrih« podmornicah, kjer je »pilot« oblečen v potapljaško obleko, tlak pa je odvisen od globine, na kateri je podmornica. Torej, hitro se lahko spustite do največje globine 50 metrov, tam opazujete, kaj se dogaja, in se nato ekspresno vrnete na površino.
Podmornica je na električni pogon. Po uporabi sledi 12-urno polnjenje izpraznjenih akumulatorjev. Pri normalni plovbi je energija shranjena v akumulatorjih zadošča za okoli dve uri in pol podvodnih doživetji. Električna motorja in dve elisi, ki ju je moč zavrteti okoli osi (premikanje naprej, gor ali dol), zagotavljajo hitrost, kot pravijo v navtičnem žargonu, 3,5 vozle. Preračunano v nam razumljivejše enote to pomeni malce več kot 6 kilometrov na uro. To ni malo in predvsem zadošča, saj se verjetno ne bo našel pogumnež, ki bi se lotil prečkanja Atlantika.
KAJ PA VARNOST?
Neprepustna kabina ščiti pilota pred tlakom v globinah. Sistem merjenja globine je dvojen. Če bi želeli preseči največjo dovoljeno globino, to podmornica prepreči. Samodejno sproži črpanje zraka v balastne tanke, ta izrine vodo in zaradi vzgona se podmornica začne dvigovati. Pod 50 metrov ne morete, vprašanje pa je, ali se bo našel kak heker, ki bo predelal sistem v podmornici. Saj veste. Če gre varno do 50 metrov, gre zelo verjetno tudi kakšnih deset metrov globlje! Zakaj smo to omenili? Ker pravijo, da lahko trup podmornice zdrži do devetkrat večji tlak od tistega, s katerim je obremenjen pri zapovedani uporabi. Zanimiva je kupola, skozi katero pilot vidi, Ta je še dodatno zaščitena z jeklenimi cevmi, ki preprečujejo, da bi kupula počila v primeru podvodnega trka. Če pa se le zgodi »podvodni« brodolom, je v kabini paket za preživetje − beri: kisik, ki zadošča za 36-urno čakanje na reševalce. In še nekaj je pomembno. Tudi če zmanjka energije, lahko podmornico z nekaj ročnega dela varno spravite na površino. V skrajnem primeru tudi tako, da odvržete del, v katerem so balastni tanki.
DODATKI
Zanimiva sta predvsem dva, in sicer sistem za podvodno komunikacijo, ki utegne biti zanimiv, če se potapljate v jati podmornic, ter sistem zunanjih luči, za nočno potapljanje ali za osvetlitev okolice na največji dovoljeni globini. In kaj ima podmornica skupnega z računalništvom. Nič. Je pa zabavna!
Jan Ksmač
