OD KMEČKIH PUNTOV DO HEROINSKIH KARTELOV

Začetki enot S.W.A.T. segajo v šestdeseta leta (1960), v mesto Delano (Kalifornija), kot posledica upora kmetov. Enota je bila ustanovljena v okviru celotnega oddelka policije in je bila izurjena predvsem za nadzorovanje množice, opravila pa je tudi ostrostrelni/protiostrostrelni trening in trening odvrnitve napada, protiutež (counterforce). Prav tako v šestdesetih so se v Los Angelesu pojavili tudi ostrostrelski napadi na policiste in civiliste. Takim položajem policisti, ki so šli skozi običajno urjenje, niso bili več kos. Imeli so namreč zelo malo vaje z orožjem in praktično nobenega urjenja v okviru taktik bojevanja. Spopad z ostrostrelci pa je čisto nekaj drugega kot obvladovanje razjarjene množice, zato jim tudi obstoječe enote (riot police) niso bile več kos. Policist John Nelson je predlagal ustanovitev skupine posebej usposobljenih in izurjenih policistov za hitro posredovanje in reševanje kriznih položajev ob hkratnem minimiranju policijskih in drugih žrtev. S pomočjo inšpektorja Darryla F. Gatesa je bila ustanovljena skupina izbranih policijskih prostovoljcev. Prva ekipa S.W.A.T. (LAPD S.W.A.T., Los Angeles Police Department S.W.A.T.) je bila organizirana v okviru petnajstih štiričlanskih enot. Členi ekipe so dobili poseben status in privilegije.

Prva pomembnejša akcija LAPD S.W.A.T. je bila devetega decembra 1969. Šlo je za štiriurni obračun s Črnimi panterji, ki so se na koncu predali. Ranjeni so bili trije nepridipravi in trije pripadniki specialne enote. Do leta 1974 je prišlo do splošnega odobravanja enot S.W.A.T.. Sčasoma so se enote organizirale po vsej državi, poglavitni razlog pa je bil porast oborožitve in brezkompromisnosti osumljencev. Navadno je šlo za preprodajalce mamil (kartelske združbe) ali člane tolp, ki so bili brez milosti pri uresničevanju svojih ciljev.
Na naših tleh se zgodovina specialne enote začenja v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so tudi v tujini nastajale podobne enote za boj proti terorizmu. Vzrok je bil krvav razplet dogodkov s talci na olimpijskih igrah v Münchnu, v takratni Jugoslaviji pa je bil povod tudi vdor teroristične skupine v Jugoslavijo. Decembra leta 1972 je bila ustanovljena (ukaz je seveda izdal takratni predsednik SFRJ, Josip Broz Tito) četa milice za posebne naloge, ki sta jo sestavljala vod milice za posebne naloge in vod milice za zavarovanje objektov, kar lahko štejemo za začetek specialne enote, kot jo poznamo danes.

OROŽJE IN OPREMA

Nove tehnologije, materiali, konstrukcijske rešitve, IT in komunikacijska oprema močno olajšajo delo specialnim enotam. Ponujajo največjo zaščito, odzivnost in fleksibilnost, ki je v kritičnih trenutkih še kako pomembna.

Zaradi narave delovanja in prilagodljivosti različnim akcijam enote S.W.A.T. uporabljajo zelo »eksotična« orožja in opremo. Orožje se taktično izbere pred misijo, specialci pa morajo biti sposobni ravnati s katerim koli orožjem, ki bi lahko bilo uporabljeno in ga enota ima (različni tipi enot, viri in razpoložljiva denarna sredstva). Orožja se delijo na kratkocevna, dolgocevna in druga specializirana orožja.

Pištole so kratkocevna orožja in so primarna oborožitev S enot.W.A.T.. Uporabljajo najzanesljivejše modele na trgu (Sig Sauer, Glock, Beretta, H&K in Colt). Kljub naprednosti in učinkovitosti polavtomatskih orožij, se še vedno uporabljajo tudi revolverji, kakršne je imel v kavbojskih filmih za pasom John Wayne. Prislonitev cevi pol-avtomatske pištole na steklo avtomobila, avtobusa, vlaka … namreč lahko povzroči, da se mehanizem zaskoči. Pištole se uporabljajo v zelo majhnih in ozkih prostorih (pištola ali manjša brzostrelka), saj omogoča bistveno večjo okretnost kakor puška. Dolgocevna orožja so brzostrelke, ostrostrelske puške, šibrenice in jurišne puške. Predstavljajo strelno moč vsake S.W.A.T. enote.

Brzostrelke so največkrat uporabljeno orožje in so najpogostejša izbira. So okretne (zložljivo kopito), zelo učinkovite v boju od blizu, imajo dovolj nabojev in so dobra protiutež oborožitvi, ki jo uporabljajo nepridipravi. Tudi iz filmov je najbolj znana H&K MP5 (Heckler & Koch), potem pa še modeli Colt M177, M4 Carabine, Ruger Mini 14, Beretta M12 … Osnovni model MP5 ima zložljivo teleskopsko kopito, nabojnik s petnajstimi (15) ali tridesetimi (30) naboji in efektivni domet do dvesto (200) metrov. Brzostrelka ima tudi nastavek za taktično lučko in laserski merilec. MP5SD ima integriran dušilec zvoka, uporablja pa se predvsem v nočnih operacijah, kjer je glavni atribut presenečenje. MP5K je model s krajšo cevjo, za bližnje spopade, delo pod krinko ali varovanje VIP-oseb.

Šibrenice se uporabljajo za različne naloge in so zelo vsestranske v napadu. Pri vdorih se z njimi odstreli ključavnico ali nosilce vrat (magnezijevo strelivo). Uporabljajo se tudi za izstreljevanje dušilnih, solzilnih, dimnih ali nabojev za razsvetljevanje.

Jurišne puške (AR-15, HK 33/53) so večje kot brzostrelke, so natančnejše (nadzor izstrelkov), a hkrati tudi manj okretne v ozkih in majhnih prostorih. Uporaba je smiselna na odprtem terenu, kjer so razdalje večje in se je treba ciljem približati ali se prebijati skozi več potencialno nevarnih odprtih terenov.

Ostrostrelske puške uporabljajo ostrostrelsko-izvidniške enote za operativno delovanje ali prikrito delovanje in nadzor. So dolgega dometa, uporabljajo pa naboje srednjega kalibra, namenjene so zelo natančnemu streljanju. Opremljene so z najnatančnejšimi optičnimi merilnimi sistemi, lahko s podstavkom in z merilnikom razdalje (Remington 700 in 308, Savage Arms, Winchester Magnum, Heckler & Koch).

V uporabi je tudi veliko nesmrtonosnih orožij, ki tarče le začasno onesposobijo in jih onemogočijo za nadaljnjo bojevanje. Uporaba smrtonosne sile je zadnja možnost, ko so vse druge izčrpane. Posebne puške so namenjene izstreljevanju solzilnih nabojev, paralizatorjev, naprav za oddajanje zaslepljujoče svetlobe, lepljive pene, granat »flash-bang« in »counter-strike«. Granata flash-bang (blisk-pok) granata je namenjena šokiranju in dezorientaciji cilja, največkrat jo uporabijo pri dinamičnih vpadih. Takšna granata odda pri razdalji 1,5 metra 175 decibelov hrupa in 2,5 milijona kandel svetlobe, kar je precej svetlo in glasno. Ta učinek povzroči začasno naglušnost, oslepelost in dezorientacijo in v tem času specialci obvladajo ciljno osebo. Glavna prednost električnih paralizatorjev (elektrošoker Taser X26) pred drugimi prisilnimi sredstvi je precejšnja razdalja od napadalca. Palica in plinski razpršilec delujeta na zelo omejeni oddaljenosti od napadalca, s čimer je specialec postavljen v potencialno usodno nevarno bližino osebe, ki je lahko oborožena s smrtonosnim orožjem.

Vsa orožja, ki niso smrtonosna, morajo biti primerno označena (navadno obarvana v zeleno) in strogo namensko uporabljena. Ustrezna označba je pomembna, da vsi v enoti v vsakem trenutku vedo, da operativec s takim orožjem potrebuje kritje, ker se sam ne more učinkovito braniti.

Specialci so unikatno opremljeni za reševanje v različnih scenarijih. Vsa oprema lahko tehta do 23 kilogramov in vključuje: uniformo z integriranimi ščitniki za kolena (lahko je standardna vojaška BDU – Battle Dress Uniform ali pa letalska iz materiala nomex, ki je zelo trpežna, ne gori, kar je pomembno v laboratorijih za proizvodnjo mamil, in na osumljence deluje zastrašujoče), čelado iz kevlarja ali drugo taktično pokrivalo (balaklava – kapa za maskiranje obraza), opremo za nočno gledanje (night vision), zaščitna očala, trpežne rokavice iz nomexa, ustrezno obutev, dolgocevno orožje (primarno), kratkocevno orožje (sekundarno), zaščitni taktični jopič, radio s slušalkami in mikrofonom za integracijo v čelado, baterijsko svetilko, večnamensko orožje, nož, plinsko masko, čepke za ušesa (uporaba granat flash-bang), najlonske lisice, paličaste lučke, kompresijske povoje …

ELEKTRONIKA V SLUŽBI SPECIALNIH ENOT

Pri akcijah in različnih scenarijih z najvišjo stopnjo tveganja je človeški dejavnik še vedno ključnega pomena. Ni pa zanemarljiva tudi vsa elektronska in podporna oprema, ki veliko pripomore h končnemu rezultatu. Biti mora robustna, natančna in zanesljiva, izdelana po najstrožjih vojaških standardih, da v ključnih trenutkih ne odpove. Miniaturizacija komponent, velika integracija in nove tehnologije (laserska dioda, bela LED-dioda …) so omogočile ustrezno majhnost in preprostost za uporabo v taktične namene. Čeprav imajo policijske specialne enote v nasprotju z vojaškimi vedno pri roki odlično podporo in zaledje, so zahteve po opremi v obeh primerih brezkompromisne.

Posebej to velja za elektronske sklope, ki so nameščeni neposredno na orožje in tako izpostavljeni številnim neugodnim dejavnikom (vibracije, udarci, prah, umazanija, vlaga, plini …). Najbolj prepoznavni so označevalci cilja, zlasti rdeča točka, kot projekcija laserskega žarka. Žarek je lahko kombiniran skupaj s taktično lučko, kjer je lahko uporabljeno eno, drugo, oboje ali pa nič. Laser in/ali lučka se prižigata s posebnim stikalom, ki je nameščeno blizu sprožilca, z žico, povezano z laserjem in se prižiga po potrebi (s pritiskom na ploščato stikalo zalito v gumijasto zaščito). Ohišje takega sklopa mora biti seveda vodotesno (vstavljene baterije) in robustno, da vedno pravilno označi cilj. Laserska pika je običajno umerjena na razdaljo dvajset (20 m) do petdeset metrov (50 m). Če se pika ne projicira na tarčo in jo vidimo le v optičnem sistemu, govorimo o merilniku »red dot«.

Za ostrostrelske puške obstaja vrsta optičnih sistemov, nekateri so posebej osvetljeni ali namenjeni nočnemu gledanju (night vision optics), zato potrebujejo baterijsko napajanje. Tu je lahko uporabljen tudi merilnik razdalje, da se merilni sistem ustrezno prilagodi. Vsak merilni sistem je umerjen na določeno razdaljo, zato vsebuje tudi vijaka za navpični in vodoravni pomik križca, točke. Za nočne operacije so na voljo tudi sistemi, ki se namestijo na čelado in omogočajo prosto gibanje v temi (delujejo po načelu ojačenja svetlobe, fotopomnoževalke) ali razne termovizijske kamere, ki zaznavajo toploto telesa, ki je različna od okolice.

Enote morajo med seboj tudi ustrezno komunicirati in zato zopet uporabljajo povsem namensko opremo, ki je v čeladah, pod očali in plinskimi maskami. Mikrofon in slušalka sta oblikovana tako, da se kar najbolj prilegata notranjosti ušesa. Mikrofon (patentirana tehnologija Invisio bone mic) zajema vibracije čeljustnice in tako izloči vse zunanje zvoke, ki bi se lahko prenašali. V še tako hrupnem okolju se prenaša čist in jasen govor, tudi če gre le za šepetanje, kar je zaradi prikritega delovanja zelo pogosto. Tudi za govorjenje obstaja posebno D-stikalo (D-INV CT200-INV) s piezo tehnologijo in za aktiviranje mikrofona je dovolj le nežen dotik, in ne pritisk (preklop je tudi neslišen na zunaj, tisti, ki ga uporablja, pa zasliši potrditveni signal). Nežen dotik je zelo uporabna stvar in ima velik učinek. Za nadzor in prikrito delovanje lahko specialci namestijo tudi različne brezžične miniaturne kamere in mikrofone. Posebnost je tudi »kamera kača« (snake camera), kjer je CCD-senzor nameščen na koncu členkaste gibljive palice. Ker je senzor izredno majhen, je mogoče osumljence in dogajanje v prostoru opazovati kar pod vrati, za vogalom ali skozi majhno odprtino. Na konici je lahko nameščena tudi miniaturna LED-dioda, ki osvetli preiskovani zaprti prostor, če gre za proti eksplozivno dejavnost ali preiskovanje, »čiščenje« (snažilke »snake« kamer navadno ne uporabljajo) prostorov (gledanje za omare, pod postelje …).

ŠTIRI, ŠEST, OSEM … IN … AKCIJA

Timski duh je verjetno najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti vsak pripadnik specialne enote (»There is no I in the team« ali »V timu jaz ne obstajam«). Taktika gibanja v enoti je čisto drugačna od taktike gibanja v paru ali posameznika. Za uspešno delovanje mora enota delovati kot celota, zato mora vsak posameznik točno vedeti, kaj je njegova naloga in kaj mu je v določenem trenutku storiti. Taktične enote si v najbolj tveganih akcijah ne morejo privoščiti, da bi kdo obupal, odnehal, zameril, se kujal … da bi bila »slika brez tona«, kot je to včasih doma. Pripadniki morajo biti psihofizično stabilni ljudje, ki lahko kontrolirajo svoj temperament. Takih, ki pod stresom »zgubijo živce, tam ni. Tako kot pri drugih delih je ključnega pomena motivacija. Posamezniki, ki uživajo v izzivih in želijo uspeti, postanejo dobri pripadniki specialnih enot.

Narava in vrsta nalog, ki jih S.W.A.T. opravlja, zahtevata nenehno analiziranje preteklih akcij, izpopolnjevanje (»Train 2 Fight and Fight 2 Train«) odzivnih časov, taktik, uporabo tehničnih pripomočkov in orožja ter iskanje novih idej. Glede na smernice je enota S.W.A.T. lahko sestavljena iz štirih, šestih ali osmih specialcev.

Osnovna enota je štiričlanska. Sestavljena je iz vodje skupine, ostrostrelca in dveh napadalcev. Takšna enota je hitra, prilagodljiva, preprosto obvladljiva, še vedno pa je sposobna prenašati zadostne količine orožja in opreme. Če ostrostrelec ne opravlja svoje osnovne naloge, lahko služi kot podporni napadalec. Glede na vrsto akcije pa je taka enota hkrati tudi dokaj ranljiva, še posebej če nima podpore drugih enot. Velikost enote mora biti vedno sorazmerna z zahtevnostjo naloge, ki jo opravlja. Takšna enota bi bila neučinkovita pri »čiščenju« večjega večnadstropnega objekta (treba je uporabiti več štiričlanskih enot), preprosto pa bi lahko obvladala ugrabitelja avtobusa. Izguba enega člana močno prizadene učinkovitost takšne enote.

Šestčlanska enota je podobna štiričlanski, le da sta še dva napadalca več. Prednosti so podobne tistim v štiričlanski enoti, slabosti pa so nekoliko manj izrazite, predvsem zaradi dveh dodatnih napadalcev.

Osemčlansko specialno enoto sestavljajo vodja, njegova pomočnika, ostrostrelec in štirje napadalci. Ostrostrelec je lahko od osnovne enote ločen in opravlja svojo primarno nalogo, lahko pa je del napadalne ekipe. Enota se lahko razdeli na dve štiričlanski oziroma štiri- in tričlansko ekipo. Pomočnika pomagata vodji položaj ves čas dobro nadzorovati. Ognjena in taktična »moč« osemčlanske ekipe je zelo velika, zlasti če gre za daljši spopad. Nekaj osemčlanskih ekip skupaj pa je sposobno obvladati praktično vsak položaj.

AKCIJA

Enote S.W.AT. uporabijo po prekinitvi neuspešnih pogajanj, ko okoliščine narekujejo uporabo sile, če pa so ogrožena življenja ali premoženje, pa kar takoj. V primeru zabarikadiranih osumljencev ali krize s talci lahko specialci v pripravljenosti (polno opremljeni in oboroženi) čakajo več ur (aktivne okoliščine), da pogajalci (profesionalci, ki so tudi pripadniki specialnih enot) rešijo ali vsaj umirijo krizni položaj. Ta čas izkoristi ostrostrelsko-izvidniška skupina, ki zbira podatke o objektih, možnih vstopnih točkah, napadalcih, talcih … neprestano ocenjuje položaj in »preigrava« različne scenarije. Operativci S.W.A.T. lahko izvajajo nadzorno-prisluškovalne naloge v aktivnih ali pasivnih okoliščinah. Če obstaja nevarnost za življenja, specialna enota ne bo čakala na pogajalce, temveč bo izvedla vse potrebne korake, da se krizni položaj kar se da hitro razreši. O pasivnih okoliščinah pa govorimo, ko je enota v civilnih oblekah in se pretvarja, da opravlja vsakdanja opravila, v resnici pa nadzoruje osumljence pri nečednih poslih (mamila, korupcija, zvodništvo, trgovina z belim blagom …). Takšen primer je bil tudi na avtocesti Zagreb – Beograd, ko so v natakarje preoblečeni specialci prijeli osumljence napada na novinarja in urednika Nacionala Iva Pukanića. V tem primeru je enota lažje oborožena, orožje pa morajo imeti skrito, da se ne izdajo. Tu je glavna taktika delovanja veliko presenečenje iz zasede. Zelo pomemben je tudi prikriti nadzor oziroma opazovanje, ki ga izvajajo izvidniško-ostrostrelske enote, saj specialci na prizorišče dogajanja pridejo povsem neopaženi. Z razdalje imajo pregled nad »celotno sliko«, opazijo vsako najmanjšo podrobnost in lahko tudi hitro in primerno odreagirajo.

VPAD V OBJEKT

Najznačilnejši prizori specialnih enot so, ko se te spuščajo po vrveh iz helikopterja, se privezani odrivajo od stene in spuščajo (dokler ne pridejo do pravega okna in »padejo noter«), hodijo (privezani seveda) po navpični steni stavbe navzdol in zraven še streljajo, z zaletom in s posebno odskočno palico vstopajo skozi okno prvega nadstropja, vlaka, avtobusa … redkokdaj potrkajo in vstopijo skozi vhodna vrata. Vpad oziroma vstop (profesionalnost, izbira in način izvedbe) v objekt je strateško zelo pomemben, saj v večini primerov pomeni prvo soočenje s kriminalci, od njega pa sta odvisna tudi nadaljnji potek in rezultat akcije.

Prikriti vpad (stealth entry) se izbere, kadar talci oziroma življenja niso ogrožena in se da objekt, ki ni prevelik, nadzorovati in se je mogoče v njem hitro gibati. Namen prikritega vpada je, da se operativna enota čim bolj približa ciljem in talcem, da akcijo lahko opravi kar se da hitro in čim bolj nadzorovano. Dinamični vpad (dynamic entry) se izvede, kadar obstaja velika ogroženost človeških življenj in bi bilo odlašanje nevarno, kadar prikriti vpad zaradi dostopnih točk ni mogoč ali kadar je prikrito delovanje specialcev odkrito in je nadaljevanje akcije ogroženo.

SLOVENSKI S.W.A.T. – SPECIALNA ENOTA MNZ

Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (SE MNZ), omenjena tudi kot specialna enota policije, specialna policija, specialci …) je policijska specialna enota, ki deluje neposredno pod poveljstvom Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Specialna enota je vrhunsko izurjena policijska enota, ki je s svojo mobilnostjo, prilagojeno in posebno taktiko delovanja ter z najboljšo tehnično opremljenostjo sposobna opravljati najzahtevnejše varnostne naloge, kjer je stopnja tveganja za življenja ali premoženje najvišja. Njeni pripadniki se usposabljajo za izvajanje najzahtevnejših nalog, pri tem pa težijo k zagotavljanju visoke stopnje varnosti morebitnih nedolžnih civilistov in lastne varnosti.

Glavne naloge SE MNZ so: protiteroristično delovanje, prijetje nevarnih storilcev najhujših kaznivih dejanj, varovanje najvišjih domačih in tujih državnikov, varovanje določenih objektov in premoženja zelo velike vrednosti (na primer prihod evrskih novcev v Slovenijo). Specialna enota skrbi za ustrezno kadrovanje, usposabljanje in izpopolnjevanje svojih pripadnikov ter pomaga pri usposabljanju drugih policijskih enot ministrstva za notranje zadeve in drugih državnih organov. Skrbi tudi za posodabljanje in vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev in opreme enote.

Poraz ruske nogometne reprezentance je sicer velika težava, ni pa najhujša. Specialcem (SE – Specialna enota) ni treba priti, ker lahko zadevo uredi posebna enota policije (PPE – Posebna policijska enota), tudi za manjkajoče vejice pa pride Sanja.

Za manj nevarne naloge z nižjo stopnjo tveganja, kot je recimo fizično varovanje nogometnih tekem, evakuacija Strojanov, demonstracije ali posredovanje policistov na Hotizi, se ne »aktivira« SE, temveč PPE. Razlika je bistvena, saj so člani posebne enote »navadni« policisti, ki so dodatno usposobljeni, da ob rednem policijskem delu, po potrebi (sklicu na ukaz) posežejo po dodatni opremi (avtomatskem orožju, zaščitnim sredstvom, policijskih psih, konjih ...) in oblikujejo posebno enoto. Ko ni sklica, se te enote ne usposabljajo, policisti PPE pa opravljajo redne naloge policije v svojih policijskih enotah. Obe enoti si dajeta medsebojno podporo in v akcijah tudi taktično sodelujeta (Bele vode, Kokra, Janče).

Po zmagi demokratičnih sil v Sloveniji je bila z odločbo takratnega ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja (policijske zadeve so mu šle dobro od rok) 23. avgusta 1990 ustanovljena Specialna enota. Ustanovitvi SE MNZ je sledilo obdobje neposrednih priprav na morebitni vojaški spopad z JLA (Jugoslovanska ljudska armada). SE MNZ je aktivno sodelovala v osamosvojitveni vojni leta 1991. Tudi v obdobju umika JLA je imela SE MNZ pomembno vlogo. Zadnje dejanje v vojni za Slovenijo je bilo zavarovanje odhoda JLA z ozemlja Slovenije 26. oktobra 1991 v Kopru. Z reorganizacijo in sistemizacijo, ki jo je leta 2000 prinesel Zakon o policiji, je policija postala organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve, Specialna enota pa notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave.

In še to. V specialnih enotah so večinoma fantje, v zadnjem času pa tudi dekleta, ki so tudi kos vsem zahtevanim izzivom, ki jih to delo zahteva. Ostrostrelka SE je najboljša strelka leta 2008 in 2009 v državi.

S.W.A.T. VSAK DAN

Od doktrine in taktike specialnih enot se lahko marsikaj naučimo in koristno uporabimo v vsakdanjem življenju, v podjetništvu, pa tudi zasebno. Vsak izmed nas se vsakodnevno spopada s svojimi »najhujšimi težavami«. V teh dinamičnih časih nikoli ne vemo, kaj nas doleti na cesti, v banki, trgovini, na delovnem mestu, doma … Doktrina specialcev je prijazna in pozitivno naravnana. So v odlični psihofizični kondiciji, ves čas vadijo in skrbijo zase. So tim, delujejo kot eden. V akcijah se vedno medsebojno podpirajo, spoštujejo, si zaupajo in pomagajo. Kdo, kaj in zakaj … so med seboj dogovorjeni. Če bi se prepirali in kuhali zamere, če bi kdo na polovici obupal, bi akcija padla. So potrpežljivi, kolikor dolgo je potrebno. Položaj ves čas opazujejo in analizirajo, se ji prilagajajo, s taktiko, metodami in opremo. Neprestano so v gibanju. Ko časa ni več, ukrepajo. Včasih je bolje narediti karkoli kot nič. Sprejeti je treba najboljšo izmed najslabših odločitev, in to v sekundi. So najboljši med najboljšimi, prilagodljivi v vsakem položaju, in zato preživijo. Kot je dejal Darwin, ne preživijo najmanjši, največji, najmočnejši, najbogatejši, najlepši, najhitrejši …, preživijo najbolj prilagodljivi. Če obstaja nevarnost, da kdo ne bo preživel, potem pride S.W.A.T..