Podobno idejo smo dobili tudi mi in zato smo poleti s pametnim telefonom, aplikacije zanj in deli iz Lego kompleta Mindstorms NTX izdelali daljinskega »vohunskega« robota (http://tinyurl.com/4yampdg). Nismo imeli ne virov ne časa, da bi izdelali premično osnovo, pa tudi aplikacij ne, vzeli smo, kar smo imeli na voljo na »polici«, in zato lahko naš robot (niti ne robot, temveč daljinsko nadzorovano vozilo), ko vozi telefon, pošilja, kar vidi s kamero, v oddaljen računalnik. Romo pa je malenkost več kot le to.

Na sliki je lepo razvidno, da telefon vozilo »pod sabo« krmili prek avdio vtičnika (vtičnik za slušalke), kar (žal) lahko pomeni le eno − da je nadzor enosmeren. Vozilo ne more pošiljati podatkov telefonu iz na primer tipal, ki bi bila vanj vgrajena. Povratna povezava pa je ena od zakonitosti robotike! Izbrana povezava je logična, saj bo Romo, glede na to, kar so napisali na omenjeni spletni strani, poceni, vendar bi sami, če bi bili v njihovi koži, raje v vozilo vgradili vmesnik bluetooth. S tem bi bila celotna elektronika bolj zapletena, a spet ne toliko, da je ne bi mogel narediti na primer študent elektrotehnike. Pridobili pa bi veliko zmogljivejšo podatkovno povezavo med robotom oziroma vsem, kar ta vsebuje, kar bo vseboval in kar bi lahko vseboval, ter pametnim telefonom, ki v ideji prevzame funkcijo »možganov« robota. Če koga zanima, kako lahko telefon krmilne signale sploh pošilja prek omenjenega vmesnika, naj povemo, da je glasba, ki jo slišimo, prišla do zvočnikov v slušalkah v obliki električnega signala. Te signale preprosta elektronika v robotu razume kot ukaze, kako naj se vrtita motorja v vozilu: oba v eno smer, vozilo gre naprej ali nazaj, eden v drugi smeri in vozilo se obrača okoli svoje navpične osi. Ali drugače povedano, če v vtičnik priključimo slušalke in zaženemo aplikacijo, verjetno slišimo zvoke, ki nimajo glave in repa, zagotovo pa niso glasba.

Strojni del robota Romo sestavljajo plastični deli, ki jih uporabnik verjetno sam zlepi, da »dobi« ohišje, v katerem je prostor za dva motorja, analogno elektronsko vezje z dvema izhodoma za priklop motorjev ter akumulatorska baterija. Kot je razvidno iz slik, gre za gosenično vozilo, zato so v kompletu tudi štiri kolesa in dve gosenici, na hrbtni strani pa je tudi držalo za pametni telefon.

Robotova programska oprema bo v obliki aplikacij za pametne telefone, ki jih bo uporabnik naložil iz tržnice – za Applove naprave ali za naprave z operacijskim sistemom Android. Na začetku naj bi bile na voljo tri aplikacije. Aplikacija RomoRemote spremeni Roma v vohunskega robota. Vodite ga z isto aplikacijo, ki jo namestite v drug pametni telefon, le da aplikacija deluje v nadzornem načinu, na njegovem zaslonu pa vidite, kaj vidita sprednja ali zadnja kamera telefona na robotu. Glede na video predstavitev delovanja aplikacije ocenjujemo, da je povezava med obema pametnima telefonoma oziroma njunima aplikacijama verjetno wi-fi omrežja. Kar pomeni, da stvar deluje le znotraj omrežja. Če se spominjate, je naš robot, tudi v tem primeru je Romo zgolj daljinsko vodeno vozilo, deloval prek interneta. Romo Kart je aplikacija, s katero boste dirkali s prijateljem, ki bo tudi imel podobnega robota v okolju mešane realnosti – metanje bomb na prijateljevo vozilo, motenje njegovih »komand« in podobno. Nekaj podobnega kot zračni dvoboj med dvema ar.dronoma (letalnik smo na teh straneh ocenili pred časom).

Tretja aplikacija, Drag and Drop Programming Module, pa bo okolje v pametnem telefonu, kjer boste lahko pisali preproste programe in opazovali, kako se robot odziva nanje.

Romo je dokaj preprosto zadeva, izkorišča pa dejstvo, da je pametni telefon zmogljiv (kmalu bo z novimi večjedrnimi procesorji še zmogljivejši) računalnik, ki ga je mogoče preprosto spremeniti v možgane robota. Morda bo Romo sprožil inovativnost na tem področju in bomo priča nastanku cele vrste še boljših ogrodij robota, ki bodo oživela, ko bomo vanj vstavili pametni telefon in zagnali aplikacijo. Merimo na naše mlade podjetnike. Samo Login se je na lestvico najbogatejših Slovencev uvrstil zaradi prihodkov, ki mi jih je prinesla zabavna aplikacija »govorečega mačka« − Talking Tom. Romo se uvršča tudi na področje poceni zabavnih stvari. Dokaj preprosto je razviti poceni strojno opremo in napisati aplikacijo, splet pa omogoča ne samo dober prodajni kanal, temveč tudi prostor za pridobivanje potrebnih zagonskih sredstev. Zagotovo bi lahko robota te vrste izdelal Slovenec in morda obogatel.

Moj mikro, december 2011 | Jan Kosmač