Odgovor bomo spoznali v nadaljevanju, vsekakor pa je že na začetku uporabe programa jasno, da po nekaterih stvareh precej izstopa od povprečja.

TUDI ZA MOBILNE GLASBENIKE

Po velikosti zagonske datoteke (zgolj 3,4 MB) bi lahko sklepali, da gre zopet za enega izmed manj obsežnih glasbenih programov, a kmalu spoznamo, da temu ni tako.

Izredno hitra in preprosta namestitev programa nam omogoči ustvarjanje svojih zvočnih mojstrovin v najkrajšem možnem času. Tukaj mislim na minute, če ne celo sekunde, tako hitro vse poteka. Program ne potrebuje posebnih nastavitev operacijskega sistema, čeprav je to seveda priporočljivo za vsak zvočno naravnan računalnik. Namenoma sem Reaper preizkusil s čisto povprečnim računalniku z Windows XP, primernem za običajno pisarniško delo in spletne aplikacije, le dodal sem mu malce boljšo zvočno kartico z gonilnikom ASIO. Izključil nisem niti protivirusnega programa, kar naj bi bilo eno prvih opravil pri optimiranju. A kljub temu glede tega do zdaj ni bilo težav. Zanimivo je, da se program praktično skoraj nič ne zanaša na sistemski register Window, saj v njem ni zapisanih podatkov o namestitvi ali nastavitvah. Tako obstaja tudi preprosta možnost namestitve programa v USB-ključek, s katerim naš studio postane mobilen in zelo uporaben tudi v oddaljenih računalnikih. Izjemna pridobitev za mobilne glasbenike!

PREPROST, A ZMOGLJIV SNEMALNIK

Po edini za resno delo nujno potrebni nastavitvi (gonilnik ASIO zvočne kartice) je delo s programom precej preprosto. Ko najdemo funkcijo vstavljanja novih stez (Insert new track), je snemanje običajno, kot pri vseh standardnih programih za snemanje. S tega vidika je Reaper primeren tudi za začetnike. Vendar pa so v menijih prisotni obsežni seznami različnih funkcij, kar bi utegnilo prestrašiti katerega izmed manj veščih uporabnikov. Bo pa zato drugim prineslo nasmeh na obraz, saj so nekatere možnosti programa izjemne. Takšna je na primer možnost skoraj neomejenih povezav med stezami, saj se v praksi lahko povezujejo na različne odvisne ali neodvisne načine. Tako lahko posnetek na eni stezi uporabimo kot spodbujevalec zvoka na drugi. Funkcija ducking je dobro znana še iz časov analognih studiev in se uporablja pri dinamičnih procesorjih (npr. kompresor), ki imajo dodatni vhod za zunanjega spodbujevalca (sidechain, key in). Tudi pri programskih snemalnikih se je pojavila že pred leti, vendar redko kdaj na tako preprost način kot pri Reaperju.

ŠIROKA POVEZLJIVOST

Reaper podpira vse običajne standarde vtiče (Dxi, VST, VSTi, idr.), ima tudi zajetno paleto lastnih zvočnih učinkov (Jesusonic, Cockos), če pa želite nanj priključiti zunanje škatlice z zvočnimi učinki, ste naleteli na pravo okolje za tak poseg. Poleg običajnih vhodnih in izhodnih nastavitev program omogoča tudi samodejno kompenzacijo zakasnitev zaradi dodatnih poti signalov preko zunanjih škatlic. Seveda za tak poseg potrebujemo več kot zgolj stereo (2 in/2 out) zvočno kartico, saj je en stereo izhod običajno namenjen monitoringu.

Želite vključiti v Reaper zvoke inštrumentov iz zunanjega programa, na primer Reason? Ni težav. Že znana funkcija Rewire nam to omogoča, razvili pa so tudi lasten standard ReaRoute (ASIO), s katerim lahko povežete v program tudi kak drug avdio program.
Bi radi uporabili zvočne vzorce različnih formatov v istem projektu? Reaper tudi tu ne povzroča težav, saj podpira vse običajne vrste zvočnih datotek Wave, Aiff, Ogg, MP3, ACID …

Morda želite posneti zvok, ki ga slišite prek svetovnega spleta, a ga ni mogoče shraniti na disk? Reaper zna rešiti tudi ta problem, čeprav je ta funkcija med manj pomembnimi in morda tudi malce vprašljiva z vidika legalnosti omenjenega početja.

PRIROČNIK OBSEŽNEJŠI OD PROGRAMA

Prisotna je še kopica orodij, možnost natančne avtomatizacije miksanja, časovno raztezanje zvoka, da o lastnem oblikovanju uporabniškega vmesnika niti ne razlagam. Ves komplet pa daleč prekaša zmogljivosti tegale papirja. Celoten uporabniški priročnik ima namreč do danes kar 432 A4-strani, ironično pa je, da na disku zasede skoraj štirikrat toliko prostora kot inštalacijska datoteka programa!! No, oboje skupaj ima še vedno precej manj od 20 MB, kar je leta 2008 smešno nizka številka za tako bogat program. Pravzaprav je to verjetno ena izmed največjih ugank programa. Vsekakor pa je jasno, da ga razvijajo visoko usposobljeni profesionalci, ki končnemu uporabniku dajejo prednost pred hitrim zaslužkom. Poleg tega nenehno izboljšujejo in popravljajo program na podlagi odzivov končnih uporabnikov (obsežen forum), ne pa marketinga. Tudi če boste plačali za komercialno licenco programa, boste v primerjavi s cenami znanih sekvenčnikov še vedno prihranili zajeten zalogaj zelencev. Je torej velika četverica sekvenčnikov ogrožena? Upam, da je. Priporočam!

Moj mikro, Januar 2009 | Igor Matičič