Po drugi strani pa se založniški svet resno srečuje s finančno krizo, ki je v tem sektorju še kako prisotna. Če vemo, da je nekoč 80 % projekta izdaje nove edicije nadomestilo oglasno trženje, preostalo pa se je pokrilo iz redne prodaje, pa zdaj že dolgo ni več tako. Denarja iz oglasnih prihodkov ni več toliko, založniki se srečujejo z vedno večjimi stroški dela, tiska in distribucije. Je digitalizacija vsebin tista, ki prinaša rešitev?

Trg založnikov tiskanih medijev (revije, časopisi ...), podjetja, ki distribuirajo kataloge in cenike, društva, ki izdajajo svoja glasila, zbornike, letna poročila, šole in univerze, ki dnevno generirajo nova in nova učna gradiva – vsi ti se dnevno srečujejo s čedalje večjimi stroški izdaje svojih izdelkov. Prišlo je tako daleč, da danes strošek tiska in distribucije pomenita že več kot 70 % celotnih prihodkov. Torej za kakovostne vsebine in oblikovanje ne ostane prav veliko sredstev, s tem pa so tudi dobički lastnikov založniških hiš povsem okleščeni. Trg prav kriči po novih rešitvah, po trendovskih orodjih, ki gredo v korak z navadami in potrebami bralcev. Po drugi strani pa uporaba sodobnih računalniških orodij lahko privarčuje mnogo denarja, kar je danes v teh kriznih časih še kako pomembno. Berite naprej, morda orodje rBook koga reši pred stečajem.

Mlado slovensko računalniško podjetje MLI-medija je razvilo nov izdelek, imenovan rBook. Gre za portal, namenjen založnikom, podjetjem, društvom, izdajateljem knjig – vsem, ki se ukvarjajo z distribucijo svojih tiskovin. rBook že v osnovi ukinja strošek tiska in distribucije, kar danes pomeni glavnino stroškov. rBook je nekaj več, je prodajni in promocijski kanal, prek katerega lahko založnik tudi prodaja svoje izdelke, ne le distribuira. Tako lahko z eno potezo ustvarja tudi prihodke. Z uporabo sistema rBook dobi založnik nadzor nad svojimi naročniki, saj zlahka ugotavlja bralne navade kupcev, jih locira, po drugi strani pa lahko preveri, kdo je sploh pregledal npr. novi katalog. Sistem rBook lahko povečuje digitalno naklado določenega medija in zmanjšuje tiskano naklado, z digitalizacijo medija pa se zmanjšuje ali povsem ukinjajo tudi remitenda in s tem povezani dodatni stroški arhiviranja ali uničenja odvečnih tiskovin, s čimer se zdaj ukvarjajo založniki.

Če pogledamo praktičen primer malega založnika, ki izdaja mesečno revijo malega formata z okoli 100 stranmi, vredno v redni prodaji 2 evra, jo natisne v 10.000 izvodih, distribuira svojim strankam. Srečuje se z naslednjimi stroški: cena tiska in distribucije sta vsaj 1,20 € na izvod. Provizija uličnim prodajalcem znaša najmanj 30 %. Tako založniku na koncu meseca ne ostane praktično nič. Poleg tega se srečuje tudi z neprodanimi izvodi, ki pomenijo tudi strošek v obliki arhive in uničenja. Sistem rBook vse stroške odpravi, saj ni stroškov tiska in stroškov distribucije, prodajni kanal sistema rBook prodaja knjige brez provizije, na koncu ni remitendnih stroškov arhiva in uničenja. Tako založnik pridobi, hkrati pa bralcu začenja ponujati sodoben trendovski dostop do revije, ki je v predalu naročnika točno takrat, ko sta naročnik in kupec dogovorjena.

rBook je razvit v tehnologiji, ki povsem podpira vse tablične računalnike brez dodatnih namestitev gonilnikov ali dodatne programske opreme. Rešuje različnost operacijskih sistemov iOS, Android in Windows ter njihovih bralnikov ter brskalnikov. Pomembna je tudi informacija, da uporaba orodja rBook ne zahteva nabave novih računalniških strežnikov, opreme, saj aplikacija deluje v oblaku, potega tega pa uporabniku ni treba skrbeti za arhive podatkov. Z uporabo rBooka torej odpade nakup vsakršne tehnične opreme v podjetju, kar je do danes pomenilo precejšnje stroške.

Tehnološka rešitev temelji na tem, da se e-publikacije ne prenašajo k uporabniku, temveč so dostopne prek spleta. Vsak uporabnik mora za dostop uporabiti svoje uporabniško ime in geslo, ki mu ga sistem rBook samodejno dodeli. Če založnik dovoli, pa lahko uporabnik publikacijo naloži na svoj medij in je dostopna tudi, kadar niste povezani v internetno omrežje.

www.rbook.si.

Moj mikro, januar 2012 | Zoran Banovič