Zopet smo pri električnih kolesih oziroma, če jim pravilno rečemo, kolesih s pomožnim električnim motorjem. Lani ob tem času smo že pisali o njih, letos smo se odločili za čisto pravi in zaresni preizkus. Dva tedna z njim v službo in nazaj, kolikor bo dopuščalo vreme.

Kolo smo si sposodili pri Sintezi, d.o.o., kjer imajo z električnimi motorji obilo izkušenj. Čeprav kolesa, ki jih trenutno prodajajo, še ne vsebujejo njihove tehnologije, so se vseeno odločili za ta korak. Glede na trenutne cene goriv je čas kar pravi. V ponudbi imajo kar nekaj različnih modelov, od klasičnega mestnega kolesa do gorskega. Število prestav je pri vseh enako, 7, in zadostuje za mestno vožnjo. Na preizkus smo vzeli mestno gorsko kolo, kar v praksi pomeni, da ima sprednje in zadnje blatnike, prtljažnik ter sprednje blaženje.

Z NOGAMI ALI BREZ

Kolesa so 26-palčna, kar je pričakovano, predvsem zaradi širših zračnic in s tem lažjega premagovanja ovir v mestu. Večja kolesa bi bila dobrodošla predvsem pri daljših vožnjah. Okvir je bil moški, na voljo so tudi ženska. Tako rekoč klasično kolo, s to razliko, da je zadnji del malce podaljšan. Pod sedežem je namreč akumulatorska baterija, ki zahteva svoj prostor. Zaradi tega je kolo malce daljše, kot bi bilo sicer, a po drugi strani je funkcionalnost tako rekoč enaka. Elektromotor je v pestu zadnjega kolesa in tako omogoča najboljši izkoristek. Nastavljen je na najvišjo hitrost okoli 25 kilometrov na uro, v praksi smo izmerili dober kilometer več. Kolo ima dva načina vožnje z elektromotorjem: v prvem načinu le dodaja moč nogam, v drugem pa postane kolo električni moped. Baterija naj bi v prvem primeru zdržala okoli 60, v drugem okoli 40 kilometrov. Tako, pripravljeni smo za preizkus.

PLUSI IN MINUSI

Samo kolo se je izkazalo za dokaj povprečno in neuravnoteženo. Sprednje blaženje je premehko in ne opravlja svojega dela najbolje, tudi geometrija okvirja je namenjena predvsem manjšim osebam. Sedež je še kar udoben, presenetijo pa prestave, čeprav spadajo v najnižji cenovni razred. Če pogledamo kolo kot celoto, je razmerje cena/kakovost razmeroma slabo. Odkupi se električni del, čeprav se tudi tu najdejo »biseri«. Ker radi močno pritisnemo na pedala, je bila temu primerna tudi poraba, a kljub temu smo z enim polnjenjem uspešno naredili 45 kilometrov v kombiniranem načinu. Večino časa smo namreč vozili z največjo hitrostjo, pri kateri elektromotor še deluje. Z nižjo hitrostjo bi se domet seveda krepko podaljšal, a že s tem smo zadovoljni. Neprijetno nas je presenetil le kazalec porabe na bateriji, ki je še nekaj minut, preden se je baterija dokončno izpraznila, kazal, da je na voljo še 80 % energije. Ne zanašajte se nanj, ampak raje na prevožene kilometre. Kljub nezadovoljstvu s samim kolesom lahko rečemo, da je vožnja s pomočjo elektrike bistveno preprostejša in udobnejša. Ko vam zmanjka elektrike, lahko vožnjo mirno nadaljujete le s poganjanjem pedal, malce počasneje bo šlo, a še vedno boste prišli na cilj. Baterija se napolni dokaj hitro, v nekaj urah bo zopet pripravljena za delo. Najpomembnejše je seveda udobje vožnje, ki omogoča razmeroma visoko hitrost in majhno porabo energije. Če to povemo drugače: primerno tudi za tiste, ki v službi nosijo suknjiče in kravate, čeprav bodo slednji verjetno raje kupovali hibridne avtomobile.

STARO ZA NOVO

Če potegnemo črto, električno kolo se je kljub nekaterim pomanjkljivostim dobro izkazalo. Glede na to, da se cene naftnih derivatov še ne mislijo umiriti, utegne biti takšen prevoz zelo zanimiv predvsem za tiste, ki imajo do službe 10 do 20 kilometrov in bi radi to razdaljo premagali v doglednem času. Nam je dobrih 11 kilometrov uspelo prevoziti v slabe pol ure, kar po svoje ni nikakršen dosežek, a na koncu je bila majica le malce vlažna. Z navadnim kolesom pri istem tempu bi bila potrebna menjava, po možnosti še kakšno tuširanje. Tisto, kar bo marsikoga odvrnilo od nakupa, je cena, saj se gibljejo okoli tisoč evrov. A tudi tu se najde rešitev, če ste seveda pripravljeni vložiti nekaj svojega dela. Kit izvedbe, s katerim svoje staro kolo spremenite v električno, stanejo okoli 200 evrov, k temu dodajte še baterije in za okoli 400 evrov lahko pridete do lastnega električnega kolesa. Še tretja možnost – preprosto trenirajte s svojim starim kolesom, da boste prišli do dobre kondicije. Prihodnost je v obnovljivih virih, in jer nas večina jé preveč, je tak način izgubljanja kalorij vsekakor koristen in zdrav. Veselo na kolo, kakršnokoli že je!

Moj mikro, September 2008 | Alan Orlič