Program HeatMapper ni ravno najnovejši. Izšel je leta 2009, je pa kljub temu zanimiv, saj zadovoljivo opravi funkcijo, zaradi katere je oblikovan, ne da bi uporabniku ponujal nakup profesionalne različice ali dodatkov, za katere se izkaže, da so nujno potrebni, da zadeva sploh deluje. V tem primeru ni tako. Program je namenjen domačim uporabnikom in malim podjetjem, je popolnoma brezplačen in v veliki meri izpolni pričakovanja. Gre pa takole. Na tlorisu ali mreži izriše področja, ki segajo od temno zelene (moč signala je 35 dBm ali več) do rdeče (šibek signal). Hitro torej vidimo področja doma ali v pisarni, kjer raje ne poskušajmo postaviti brezžične naprave. Lahko pa premikamo brezžično točko toliko časa, da dobimo optimalno pokrivanje. Alternativni brezplačni programi prikažejo moč signala, brezžične točke, podatke omrežij in podobno, a brez grafične predstavitve. HeatMapper ni namenjen profesionalcem, kajti ti imajo na voljo plačljiv program Site Survey, prav tako pa ni njegova osiromašena različica.
Čeprav program prikaže meritve tudi na mreži točk, je vseeno veliko razumljivejše, če se ti prikažejo na tlorisu prostora. Tega lahko narišete s katerim koli grafičnim programom. Ni pomembno, kako velika je slika (JPEG), pomembno je le, da so razmerja prava. Zato smo poiskali elegantno rešitev, s katero lahko tloris narišete v nekaj minutah. Na spletni strani revije »Pri nas doma« (www.prinasdoma.si) je že nekaj časa na voljo grafična storitev za preprosto opremljanje doma. Potrebna je kratka registracija in že lahko rišete zidove, tako da kliknete njihove začetne položaje in vlečete »kazalec« v želeni smeri, dokler zid ni prave dolžine. Ker storitev ne omogoča izvoza oblikovanega tlorisa v lokalni računalnik (projekt shrani v strežnik), kliknete zajem zaslona (prt sc) in celoten zaslon prenesete v grafični program, kjer odrežete vse nepotrebne dele in tloris shranite v obliki .jpeg. Tega nato uvozite v HeatMapper, ko vam ta to možnost ponudi.
Sledi enostaven postopek merjenja. Na zaslonu se poleg tlorisa pojavijo sličice brezžičnih usmerjevalnikov, ki jih je program zaznal, več podatkov o njih pa je v levem stolpcu. Meritev začnete tako, da se postavite približno na pravo mesto in pritisnete levo miškino tipko. S tem ste ustvarili prvo točko merjenja. Počasi se premikajte in čim večkrat kliknite levo tipko in tako ustvarjajte pot po prostorih. Ni priporočljivo gibanje po robovih, poskušajte najti pot, s katero pokrijete največ površine. Večkrat lahko greste tudi prek iste površine, edina omejitev je, da meritev ni daljša od 15 minut. Program sicer deluje brez časovnih omejitev, a ko presežete ta čas, se podatki starejši od 15 minut preprosto zbrišejo. Ko meritev končate, pritisnete desno tipko in progam izriše grafični prikaz moči signala. Česar pa ne smemo enačiti s kakovostjo signala, a to je popolnoma druga zgodba.
Na slikah lepo vidite rezultate meritev. Ti so boljši v prvem nadstropju, kjer je tudi usmerjevalnik, slabši pa v pritličju. Če bi v danem primeru hoteli izboljšati pokritost hiše, bi se verjetno splačalo v pritličju postaviti wi-fi ponavljalnik (repetitor), in to nekje, kjer je signal usmerjevalnika še vedno v zelenem področju, lokacijsko pa bi pokril bolj rdeča področja. Sočasno na tlorisu vidite brezžične točke sosedov, približno tam, kjer naj bi bile (smer, ne oddaljenost) vključno z osnovnimi podatki in agregatom moči signala. Vidite na primer, ali sosednje točke delujejo na istem kanalu, kar bi lahko pomenilo, da se med seboj motijo, in lahko težavo odpravite.
Moj mikro, maj 2011 | Jan Kosmač
