Storitev navideznega teleskopa World Wide Telescope je Microsoft razvil kot odgovor na podobno Googlovo storitev Google Sky. Fotografije visoke ločljivosti, ki so jih znanstveniki do zdaj posneli z zemeljskimi ali orbitalnimi teleskopi oziroma vesoljskimi sondami, so na voljo vsem Zemljanom oziroma vsaj onim, ki imajo na voljo računalnik in povezavo v splet. Teh pa je glede na skupno število prebivalcev planeta razmeroma malo. Ideja je, da bi čim več ljudi spodbudili k raziskovanju vsega, kar leži za zemeljsko atmosfero.
Storitvi, torej Google Sky in Microsoft Research World Wide Telescope, imata isti izvor podatkov, v tem primeru fotografij. Morda jih je v WWT-ju trenutno vključenih več, vendar se to lahko spremeni čez noč.
Prednost storitve Google Sky, kot jo vidimo mi, je v manj omejitvah za uporabnika. Deluje v operacijskih sistemih Windows, Mac in Linux, WWT pa zgolj v Windows XP oziroma, kot predlagajo, Visti. Googlova rešitev tudi ni toliko občutljiva na strojne zmogljivosti računalnika. WWT namreč zahteva najmanj dvojedrni procesor, čeprav preverjeno, deluje tudi na dokaj starem Pentiumu 4. Uporabniki so na navigacijo znotraj Googlovih storitev že navajeni, WWT pa prinaša nekaj novosti, med katerimi je najzanimivejši prikaz trenutnega položaja uporabnika na površini krogle v desnem spodnjem pravokotniku zaslona. Dokaj preprosto je ponazorjeno, kako velik del neba je prikazan na zaslonu (rumen pravokotnik, viden predvsem ko gre za manjšo oddaljenost) ter smer opazovanja glede na naš planet.
TUDI PRIKLOP LASTNEGA TELESKOPA
Zanimiva funkcija, ki je na žalost nismo mogli preizkusiti, je možnost priklopa in nato tudi upravljanja lastnega teleskopa, katerega slika se nato prikaže znotraj storitve. Teleskop mora podpirati standard ASCOM, V računalnik pa morate prej naložiti ustrezno programsko opremo.
V primerjavi z Googlom Sky ima WWT nekatere dodatke, na primer podrobnejši prikaz posameznih planetov in lun (še zdaleč niso na voljo vsa večja telesa našega osončja), katerih sliko lahko povečujemo, pomanjšujemo, objekte pa tudi vrtimo naokoli. Dodane so še štiri panoramske slike Marsove površine. V prihodnje naj bi bilo teh dodatnih vsebin še več.
SIJAJ NI VSE ...
Ko namestite in zaženete WWT, dobite vtis, da gre za storitev, z vsebino nabito, kar poglobi še dobra grafika. Vse je kot iz škatlice, če zanemarimo, da se program sem ter tja sesuje, kar za beta različico ni nič neobičajnega. V primerjavi s tem je Google Sky indijski asket, ki nag hodi naokoli. A prvi vtis lahko vara. Sijaj ni vse, pomembna je vsebina. Poleg fotografij so tu še zvočni in video zapisi, ki razložijo stvari v vesolji. WWT ima nekaj vodnikov, v katerih nastopajo bolj ali manj znani astronomi, Google Sky pa goro dodatnih vsebin, ki so jih dodali uporabniki. Slednje omogoča tudi WWT, vendar je za kaj takega še prezgodaj, saj gre za beta različico. WWT je torej v vseh pogledih boljši in novejši. Kot nov avto, čeprav nas tudi starejši brez težav in enako hitro (morda celo hitreje) pripelje na želeni cilj. Obe storitvi namreč nagovarjata isti krog uporabnikov – amaterske in profesionalne astronome, izobraževalno srenjo in vse one, ki jih zanima, »kaj je gori«.
Moj mikro, Junij 2008 | Jan Kosmač
