V več kot petdesetih letih obstoja je agencija vplivala na razvoj tehnologij, ne zgolj vojaških, temveč tudi civilnih. Tako bo tudi v prihodnje. Agencija se namreč loteva projektov, ki imajo dolgoročen vpliv na življenje ljudi.

Internet
Veliko je bilo v preteklosti ljudi, ki so zaslužni za nastanek interneta, vendar tega »gotovo« ne bi bilo, če ne bi bilo Darpe. Leta 1962 je bil ameriški znanstvenik J. C. R. Licklider imenovan za direktorja oddelka IPTO (Information Processing Techniques Office) pri agenciji ARPA (D so v ime agencije dodali pozneje) z nalogo oblikovati računalniško omrežje, ki bo povezalo tri lokacije ameriškega ministrstva za obrambo. Vodenje tega oddelka je nekoliko pozneje prevzel Robert Taylor, ki je v agencijo pripeljal Larryja Robertsa z instituta MIT, in šele takrat se je začelo delo na gradnji omrežja. Prva povezava tipa gostitelj–gostitelj je bila izvedena 29. oktobra 1969 ob 10.30, ta povezava pa velja za prvo omrežje, ki je uporabljalo pristop preklapljanje paketov podatkov. Do decembra so bila v njem štiri vozlišča, prvo poštno sporočilo pa so poslali leta 1972. Leto pozneje so ljudje začeli govoriti o tem omrežju kot o internetu. Zgodovina interneta do danes pa je znana in dobro dokumentirana.

Windows, splet in videokonference
Nekateri mislite, da sta okenski operacijski sistem izumila ali Microsoft ali Apple, nekateri pa vedo, da sta Gates in Jobs obiskala Xeroxov razvojni laboratorij in tam dobila zamisel za svoja izdelka. Slava izumitelja svetovnega spleta, ki temelji na hiperpovezavah, pa je pripadla Timu Bernersu Leeju. Veliko pred tem, razvoj sega v leto 1961, je Douglas Engelbart napisal operacijski sistem NLS (oN-Line System), katerega nastanek so plačali DARPA, NASA in ameriško letalstvo.

V svojem operacijskem sistemu je Engelbart prvič uporabil načelo organizacije informacij v zaslonskih oknih in uporabo miške. Njegovo delo je bila osnova za razvoj grafičnega uporabniškega vmesnika in pozneje okenskih operacijskih sistemov, ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo sistema NLS. V njem so prvič v praksi uporabili hiperbesedilne povezave, ki so pozneje postale osnova spleta. Torej tudi spleta ne bi bilo.

Engelbart je sistem javnosti pokazal leta 1969, ko jo združil najeto telefonsko linijo, osebni računalnik (prototip tega, saj je PC-je IBM naredil šele leta 1981) in velik zaslon, na katerega je sliko prikazoval projektor. Na ta način so na predstavitvi lahko sodelovali tudi Engelbartovi kolegi, ki so ostali v laboratoriju. To lahko razumemo tudi kot rojstvo videokonferenc.

Pogled na ulice
DARPA je Googlovo storitev uličnega pogleda (Street View) skupaj s kamerami na strehah avtomobilov prehitela za slabih trideset let. Spomladi leta 1979 je skupina študentov MIT-a izdelala interaktivni zemljevid mesta Aspen. Ne samo da je lahko uporabnik »virtualno« potoval po tem mestu in celo vstopil v nekatere stavbe, na voljo so mu bili tudi pogledi, kakšne so bile stavbe v preteklosti. Denar za izvedbo projekta je primaknila DARPA.

Štiri z žiroskopom stabilizirane 16-milimetrske kamere na strehi avtomobila so okolico posnele vsake tri metre, prevoženo razdaljo pa je merilo kolo, nameščeno na zadku avtomobila. Fotografije skupaj z drugimi podatki so nato združili v 3D-predstavitev.

DARPA ni projekta financirala, ker se ji je zdel zanimiv in ker je komaj čakala, da bo zamisel zgrabil Google, temveč iz čisto praktičnih razlogov. Vojska je želela sistem, s pomočjo katerega bi se lahko vojaki seznanili z okoljem, v katerem bodo izvedli napad. Vojaki (in teroristi) vseh držav lahko danes za to uporabijo kar Googlovo storitev.

Siri, punca, ki posluša
Apple je podjetje Siri kupil leta 2010, s tem pa je prevzel tudi tehnologijo podjetja, ki je bilo ustanovljeno leta 2007. Pred tem je tehnologija nastajala v raziskovalnem projektu, ki ga je financirala DARPA. Šlo je za razvoj naprav, ki bodo pomagale vojakom med bojem, oziroma projekt CALO (Cognitive Assistant that Learns and Organizes), znotraj katerega so raziskovali tudi prepoznavo govora v kombinaciji z umetno inteligenco. Začetki teh raziskav segajo v leto 2003, uradno pa so projekt CALO znotraj agencije DARPA zaključili leta 2008. Zamenjal ga je projekt BOLT (Brand Operational Language Translation), ki naj bi oblikoval še bolj zmogljive tehnologije, ki bodo premostile prepad v komunikaciji med človekom in strojem. Cilj je omogočiti prevajanje v tuje jezike, iskanje konteksta v prevodu in vojaku omogočiti tekoče sporazumevanje brez znanja tujih jezikov. Pri projektu BOLT ne gre zgolj za govor, temveč tudi za prevajanje in razumevanje vsebine kratkih (SMS) in poštnih sporoči. Če bo kdaj tehnologija prišla v Applove telefone, bomo v svojem jeziku govorili v mikrofon, iz zvočnika pa se bo slišal glas, ki bo govoril v svahiliju.

Unix (pa tudi oblak)
Pred Unixom, brez katerega ne bi bilo OS X, iOS-a, Androida, Linuxa, je bil Multics (Multiplexed Information and Computing Service). V uporabi je bil do leta 2000, ko je zadnji sistem izključila kanadska vojska. Delo na sistemu so začeli leta 1964. Multics je bil operacijski sistem za velike računalnike, ki je omogočal časovni zakup zmogljivosti. Podobno kot deluje analogna telefonska storitev, kar je tudi osnova računalništva v oblaku.

Agenciji DARPA se je zdel projekt zanimiv zaradi modularnosti, modularna je bila tako strojna kot tudi programska oprema, kar je pomenilo veliko odpornost sistema in hranjenje podatkov, do katerih uporabniki, ki nimajo dovoljenja, v nobenem primeru ne bi mogli priti. Želja po supervarnosti je bila leta 1969 postavljena na stranski tir, ko sta se v projekt vključila Ken Thompson in Denis Ritchie, Peter Neumann pa je predlagal ime Unix za sistem, ki so ga začeli razvijati, Multics pa so prevzela podjetja, ki so bila vključena v projekt.

Satelitska navigacija
Druga pomembna tehnologija, ki jo je razvila DARPA in brez katere današnja družba ne bi mogla delovati, je sistem GPS. Razvoj so začeli leta 1973 in naj bi bil izključno vojaški projekt, ki bi ga financiralo ministrstvo za obrambo. Sama zasnova satelitske navigacije pa je starejša in sega v prva leta delovanja Darpe.
Po izstrelitvi Sputnika oktobra 1957 sta ameriška fizika iz laboratorija Johns Hopkins ugotovila, da lahko z uporabo radijskih valov in Dopplerjevega pojava natančno določita njegov položaj v orbiti. DARPA je hitro ugotovila pomen tega in pomagala pri projektu ameriške mornarice Polaris, ki je zahteval poznavanje natančnega položaja podmornice pred izstrelitvijo rakete. Transit, pozneje znan kot Navsat, je bil prvi operativni sistem satelitske navigacije. Operativen je postal leta 1964, deloval pa je do leta 1994, ko ga je zamenjal sistem GPS.

Peskovnik
Na več dotikov občutljivi zasloni so preteklost. DARPA je lani končala petletni projekt UPSD (Urban Photonic Sandtable Display), katerega rezultat je holografski 3D-zaslon oziroma mizica, ki je sposobna prikazati 3D-teren v realnem času (dovolj je odzivna za prikaz videa). Diagonala zaslona znaša skoraj dva metra, vidni kot je 360 stopinj, »sliko« pa prikaže v polnih barvah. Hkrati jo lahko gleda do dvajset ljudi, ne da bi morali nositi 3D-očala. Prikaz je interaktiven, sliko lahko zamrznejo, jo vrtijo, povečujejo in pomanjšujejo, globina slike pa je 30 centimetrov (pri 3D-televizorjih je globina slike največ 10 centimetrov). Kdaj bomo takšne zaslone dobili tudi mi, običajni smrtniki, ni znano. Najprej bodo, kot je pri agenciji DARPA običaj, na voljo ameriški vojski. Čemu bi takšne zaslone uporabljala vojska, pa verjetno ni težko ugotoviti.

Internetni svetilnik
Arbon Network je specializirano varnostno podjetje, ki se ukvarja s preprečevanjem distribuiranih napadov zavrnitve storitve (DDos). Manj je znano, da se je podjetje »rodilo« iz agencijinega raziskovalnega projekta (lighthouse project). Leta 1999 so bili tovrstni napadi grožnja tudi za vojaške računalniške sisteme. Rezultat projekta, pri katerem je sodelovala tudi univerza v Michiganu, so bile rešitve za detekcijo, iskanje povzročiteljev in ublažitev napadov, ki so jih javno predstavili leta 2000.

Anonimnost na internetu
Anonimnost internetnih uporabnikov je stvar, ki bi se je radi znebili politiki, varuhi avtorskih pravic oziroma vsi, katere moti, da lahko človek počne na internetu, kar se mu zahoče. Storitev Tor z uporabo brskalnika in mreže varnih vozlišč zagotavlja najvišjo stopnjo anonimnosti. Osnovna načela omrežja, predvsem metoda usmerjanja prometa (onion routing) prek več vozlišč in šifriranje prometa, pa so rezultati raziskav raziskovalcev ameriške mornarice, ki datirajo v leto 1995, leta 1997 pa jih je finančno podprla tudi DARPA. Tor je bil javnosti predstavljen leta 2000. Bistvo pri tem omrežju je, da gredo podatki od pošiljatelja do prejemnika prek čim več vozlišč, pri čemer vozlišče, ki prejme paket podatkov, ve le, kam naj ga pošlje, ne pa tudi, od kod je prišel. Zato vozlišča v omrežju, razen prvega in zadnjega, ne vedo, kdo je originalni pošiljatelj in kdo prejemnik, prav tako pa ne poznajo vsebine sporočil.

To je le nekaj izumov, ki jih lahko pripišemo agenciji DARPA. Zanjo velja, da usmerja raziskave na različna področja, tako je izumila tudi najhitrejše letalo na svetu Falcon HTV-2, sodeluje pri razvoju avtonomnih vozil in letal oziroma pri vsem, kar ima lahko potencialno vojaško uporabnost. Pričakovati je, da bo DARPA tudi v prihodnje zaslužna za veliko novih tehnologij, ki bodo prej ali slej prišle tudi v civilno sfero. Dokler raziskave javno ne predstavijo, je bolj ali manj skrivnost, s čim se ukvarjajo.

Za konec omenimo še eno tehnologijo, pri kateri je posredno sodelovala ta agencija. Podjetje iRobot so leta 1990 ustanovili trije znanstveniki instituta MIT. Leta 1998 je podjetje od Darpe prejelo raziskovalno pogodbo, ki je pripeljala do razvoja vojaškega robota PackBot. Od njega do robotskega sesalca pa je bil le še korak.

Moj mikro, april 2012 | Marjan Kodelja |