Uporabnost telefonov se lahko meri tudi po možnostih vpisa v imenik, čeprav je res, da bomo le redkokdaj vpisovali tri naslove in osem številk za določeno osebo. Zdi se, da ima velika večina tako ali tako shranjeno le eno številko in skrajšano ime, pač tisto, kar je mogoče zapisati na kartico SIM. Pa ni potrebe: imenik si lahko mimogrede uredite v računalniku ali v spletu in ga uskladite s telefonom. Če le vaš model ni preveč osnoven.

Poleg tega ima praktično vsak mobilnik računalo, na katero se ne boste spomnili, ko ga boste potrebovali, je pa tudi res, da se nekatera računala ne morejo ravno pohvaliti s prijaznim uporabniškim vmesnikom in je včasih hitreje računanje na pamet. Kakšnih zapletenih znanstvenih računal pa v mobilnikih še nismo odkrili, očitno so tu izdelovalci pustili odprta vrata zunanjim razvijalcem. Podobna, a morda še uporabnejša zadeva so pretvorniki – pri nekaterih je že vneseno nekaj najbolj uporabljanih pretvorb (dolžinske, površinske ali prostorninske enote, temperatura ...), pri drugih boste morali faktor pretvorbe vpisati sami. Odkar imamo evro, je pretvornik v Sloveniji bržkone manjkrat uporabljan, včasih pa tudi zato, ker je dostop do njega preveč zapleten in dolgotrajen.

POVEZOVANJE

Pustimo tu vnemar mobilv omrežja katere koli generacije že, saj pri tem (razen ob nakupu) nimamo kaj veliko možnosti vpliva. Povsem drugače je s povezavo z računalnikom ali kakšno drugo napravo. Mobilni telefoni, vsaj boljši, danes že poznajo standard USB za žično povezavo (je pa res, da je na njihovi strani priključek večinoma nekaj posebnega, mikro, mini...), na trgu pa so le redki telefoni, ki se še znajo povezati preko infrardečega izhoda, zato pa jih je toliko več takšnih, ki poznajo standard Bluetooth.

Besedo standard velja tu vzeti z rezervo, saj je Bluetooth sestavljen iz različnih profilov in vse naprave seveda ne podpirajo vseh. Tako moramo paziti, ali se želimo povezati zgolj s slušalkami za prostoročno telefoniranje, ali bi radi preko brezžičnih slušalk poslušali glasbo, ali bi se morda povezali s telefonom v avtomobilu, ali bi pošiljali podatke kakšni drugi napravi, ali bi telefon uporabili kot modem za priključitev kakšne druge naprave v omrežje, ali ... Pa se znajdite! Odločitve prav nič ne olajša dejstvo, da niti v najbolje opremljenih mobilnikih ni vgrajena podpora za vse profile.

ZABAVA

V zadnjih letih se je v vse mobilnike prav po tihem prikradla zabavna vsebina, ki s telefoniranjem ali poslovno uporabo nima kakšne posebne zveze. Res je, igrice so nameščali že v prve mobilne telefone, neko finsko podjetje si je nekoč privoščilo celo mobilni igralnik, ki pa je nato pogorel na vsej črti. Majhen zaslon, majhne tipke, slaba grafika v času, ko se iz računalniških zaslonov v igralca poganjajo čisto realna trirazsežna bitja, pač ne morejo biti aduti za prodajo.

In so tržniki utihnili ter našli drug izgovor za menjavo telefona: vgrajen glasbeni predvajalnik. Tu gre mobilnikom precej bolje. Posebni modeli so celo po kakovosti primerljivi s samostojnimi predvajalniki, ponašajo se tudi z dovolj pomnilnika, pri čemer je pač vodilno neko ameriško podjetje, ki Slovenije in Slovencev ne prizna. K sreči pa tudi evropska konkurenca tu ne zaostaja. Se pa sprašujemo nekaj drugega: Zakaj mora biti glasbeni predvajalnik danes vgrajen v prav vse mobilnike? Celo tiste, ki se ponašajo z »neverjetnimi« 18 MB vgrajenega pomnilnika brez možnosti nadgradnje s pomnilniško kartico?

K sreči takšnih telefonov še ne prodajajo kot video predvajalnike, so pa njihovi močno razviti bratje z zgornjega dela ponudbe prav zares primerni za gledanje video posnetkov in celo televizije. Velike plazme pa najbrž zaradi telefona vseeno ne boste nikoli sneli s stene, ta funkcionalnost vam pride prav na poti, če boste v zakup vzeli hitrejše praznjenje baterije ...

FOTO IN VIDEO

Podobno kot za glasbene predvajalnike bi lahko zapisali za fotoaparate: Mar jih je res treba tlačiti v prav vse telefone, ne glede na to, da je v poceni modelih ločljivost tako majhna, da so fotografije uporabne le za gledanje na kakšnem majhnem zaslonu? No, denimo, da tu sprejmemo razlago o tem, da je včasih tudi slaba fotografija lahko zelo zgovorna, pa tudi mladce na koncertih bi težko prepričali da so njihovi (video) posnetki najljubših glasbenikov, milo rečeno, zanič. Naj imajo veselje!

Za resno uporabo pa si vendarle zapomnite: fotoaparati v mobilnikih, ki imajo manj kot 3,2 milijona pik ločljivosti, ne nadomeščajo niti najcenejših samostojnih digitalnih fotoaparatov, videokamero pa še naprej nosite s seboj, pa čeprav imate v žepu zadnji krik mobilniške tehnologije. In še dva nasveta: Fotoaparat v mobilniku naj pozna funkcijo samodejnega ostrenja, z njim pa fotografirajte predvsem, ko so svetlobne razmere ugodne. Včasih vas lahko rezultat celo pozitivno preseneti!

POSLOVNE FUNKCIJE

Čeprav so bili poslovneži prvi množični uporabniki mobilnih telefonov, pa so danes že skoraj v manjšini, predvsem pa so nezanimivi za oglaševanje, razen v kakšni (pa ne rumeni) finančno-poslovni publikaciji oziroma oddaji. Tako povprečni uporabnik pravzaprav malo ve o tem, da lahko poslovne funkcije in aplikacije v mobilnikih bistveno olajšajo vsakodnevno sobivanje »belih ovratnikov« in mobilnega telefona. Tule ne bomo naštevali, kaj vse je na voljo za doplačilo oziroma po naročilu, saj je ta seznam omejen zgolj z domišljijo (beri: s poznavanjem tehnologije) vodilnih v podjetju.

Osnovna poslovna funkcija je seveda e-poštni predal. Ker praktično vsi mobilniki danes že omogočajo povezavo vsaj v omrežja EDGE, ni nič čudnega, da so ta dodatek vtaknili tudi v najosnovnejše modele. A, pozor! Elektronska pošta je takšna in drugačna, koliko formatov zna mobilnik prikazati je odvisno od – hm, njegove cene. Poslovneži si tako ne smete privoščiti varčevanja, nasploh je priporočljivo, da za zadovoljevanje vaših komunikacijskih potreb raje izberete telefon z operacijskim sistemom (Symbian, Windows Mobile ...). Pravi e-poštni strokovnjaki so telefoni BlackBerry, kjer je naprava prilagojena predvsem (in do pred kratkim celo samo) temu opravilu.

Z boljšim telefonom boste dobili še številne druge možnosti: kakovosten koledar, razširjen imenik (ne obremenjujte se, več kot nekaj podatkov pri določenem stiku ne vpiše nihče), poleg fotografij pa boste lahko odpirali tudi priloge z besedilom (Word, PDF), preglednice in celo predstavitve. Najboljši modeli omogočajo še popravljanje oziroma ustvarjanje najpogosteje uporabljenih dokumentov, pri tem pa le upoštevajte, da pisanje romana ali urejanje računovodskih zadev s telefonom pozna svoje omejitve. Vsekakor pa je s poslovnimi funkcijami nabit mobilnik lahko prijazna komunikacijska pomoč, ko nismo v pisarni.

GPS IN NAVIGACIJA

Zadnji krik mode pri mobilnih telefonih so vdelani GPS-sprejemniki, ki jim bolj ali manj prijazno (predvsem za denarnico) dodajajo zemljevide, s katerimi je možno vodenje od točke do točke. Kot smo do sem že nekajkrat zapisali, velja upoštevati, da je lahko mobilnik le prijazno dopolnilo, nikakor pa ne zamenjava za samostojne navigacijske naprave. Za to je več razlogov.

Zaslon mobilnika je premajhen, da bi omogočil res nemoteno vodenje, ko se vozimo z avtomobilom, hkrati pa je tudi vnašanje podatkov o cilju prevečkrat zoprno zamudno in nerodno. K temu velja prišteti še požrešno tehniko, ki mobilnikovo baterijo uniči v manj kot dveh urah, pa je že jasno, da boste s telefonom raje telefonirali, kot pa se mu prepustili voditi v neznanih krajih.

Je pa treba priznati, da vam lahko mobilnikova pomoč pride prav, ko ste na poti peš, a predvsem zato, da ugotovite, kje ste in se malo »razgledate«, saj si ne predstavljamo, da bi med sprehajanjem buljili v zaslon in spremljali, kam morate zaviti. In pri tem upoštevamo še dejstvo, da pri pešačenju baterije nikakor ne moremo polniti, kar bi, denimo, med vožnjo z avtomobilom še lahko (in zato je pri mobilnikih, ki bi radi bili navigacijska naprava, v škatli priložen polnilnik za uporabo v avtomobilu).

K sreči so izdelovalci mobilnih naprav dovolj pametni in skušajo izkoristiti še nekatere druge prednosti, ki jih prinaša vdelani GPS-sprejemnik. Vpogled v satelitski posnetek trenutne lokacije je zanimiva možnost, ki je samostojne navigacijske naprave pač ne ponujajo. Športnikom bo zagotovo všeč, da ima vse več telefonov dodano vsaj osnovno programsko opremo za treniranje. Tako lahko z zaslona vidijo, koliko so pretekli, kako hitri so, z nekaterimi dodatki pa tudi, koliko kalorij so pri tem porabili in ali so se med treningom izogibali prevelikih obremenitev.

NAMESTO SKLEPA

Da prispevek ne bo obvisel v zraku, ga velja prizemljiti s splošno ugotovitvijo: mobilni telefoni res postajajo multipraktiki, a njihova osnovna funkcija je glede uporabnosti še vedno visoko nad vsemi drugimi. Ni pa nič narobe, če kdaj pa kdaj uporabimo tudi druge možnosti, ki nam jih ponuja sicer majhna naprava. Nikakor pa je ne kupujmo za to, da bi redno opravljala funkcijo kakšne druge naprave: v tem primeru bomo nezadovoljni s telefonom ali/in z drugo funkcionalnostjo. Tega si pa ne želimo, mar ne?

Telekomunikacije, December 2008 | Boštjan Okorn