Še se spomnite Intelove iniciative »Classmate«, s katero so nameravali vsem otrokom v šolah na njihove klopi »potisniti« poceni računalnik arhitekture Wintel, ali iniciative OLPC, ki je usmerjena v »deljenje« računalnikov otrokom v nerazvitem svetu? Slednja ima delni uspeh, prva pa je že davno »pokopana«. Če mečemo Malino v isti koš z njimi, potem moramo povedati tudi, da nikoli niso prelomili obljube. Prenosnik za sto dolarjev ni bil materializiran, napovedana cena 35 dolarjev za tablico je narasla na 60 dolarjev, prvotno ocenjeni OLAP-prenosnik za sto pa dejansko stane dvesto dolarjev. Cena Maline je znana že od prve napovedi tega »računalnika«. Petintrideset dolarjev za zmogljivejši model (model B). Čisto spodoben računalnik, če ga ne primerjamo z zmogljivostjo namiznih in prenosnih računalnikov, je v cenovnem razredu mikrokrmilnika Arduino. A ta je le krmilnik, Malina pa je po svoji arhitekturi računalnik, čeprav je majhen. Dobite ga kot integrirano vezje približne velikosti plačilne kartice, na katerem so vsi najnujnejši elementi. Pa poglejmo, kateri.
Srce Maline je Broadcomov sistem na čipu (BCM2835), ki vključuje procesor oziroma natančneje ARM11 jedro v taktu 700 MHz. Po zmogljivosti ni nekaj, zaradi česar bi padli na tla, primerljiv je z zmogljivostjo »prastarega« procesorja Pentium II s taktom 300 MHz. Vendar so ti nekoč bili del »zmogljivih« namiznih računalnikov, na katerih smo v bistvu počeli isto, kar na teh računalnikih počnemo danes. Mogoče le malce počasneje. Ima pa Malina zmogljivejšo grafiko na račun grafičnega procesorja Videocore 4. Ta ni sposoben le dekodirati videa ločljivosti 1080p (kodek H.264 z bitno hitrostjo 40 Mb/s), ima tudi podobne 3D-zmogljivosti (knjižnici OpenGL ES2.0 in OpenVG), kot jih je na primer imela prva igralna konzola Xbox. Natančneje so njegove zmogljivosti naslednje: 1 Gpixel/s, 1,5 Gtexel/s ali 24 GFLOPs. Pomnilnika tipa RAM ni veliko oziroma ga je 256 MB lahko tudi dovolj, vse je odvisno, kaj boste z Malino počeli. Ker je računalnik tipa sistem na čipu, pomnilnika ni mogoče nadgraditi. Na kartici so tudi vmesniki in v tem delu se razlikujeta modela A in B med seboj. Ker je razlika v ceni deset dolarjev, se bo večina kupcev odločila za model B. Ta ima namreč dva priključka USB (model A le enega), priključek za omrežje Ethernet (model A ga nima), razširitveno režo za kartice SD, na katerih boste imeli sistem, programe oziroma vse potrebno za zagon (zagonski medij), ter še priključke HDMI , RCA-video in priključek za slušalke (avdioizhod). Na »plošči« je še mikro USB-priključek, uporabljen izključno za napajanje, za napajanje pa so dovolj tudi štiri baterije tipa AA ter 26 vhodno-izhodnih pinov.
Računalnik brez programske opreme je le kup neuporabne elektronike. Trenutno so na voljo tri podprte distribucije Linuxa, Debian Squeeze, Arch Linux ARM in QtonPi, in medijski predvajalnik XBMC, imenovan Raspbmc. Tu se je treba za trenutek ustaviti in razmisliti. Malina ni primerna za »neuke« računalništva, saj to ni računalnik, ki ga kupite v trgovini, vključite v električno vtičnico, priključite monitor in tipkovnico in začnete delati. Najprej se boste morali sploh odločiti, za kaj boste Malino uporabljali. Ta ni mišljena kot zamenjava za splošno namenske računalnike, temveč kot poceni izobraževalni pripomoček za spoznavanje z računalniki in učenje programiranja ter gradnik namenskih naprav, ko je na primer medijski predvajalnik za predvajanje vsebin z računalnika na zaslon televizorja. Zaradi svoje cene, odprtosti in zmogljivosti pa bo tako kot krmilnik Arduino zvezda skupnosti »naredi sam« (DIY). Pričakovati je inflacijo zamisli (zanimivih, pa tudi takih, ki bodo mejile na popolno neumnosti), kam vse je mogoče Malino vgraditi. Ker gre za »zmogljiv« in hkrati majhen računalnik, ga bodo gotovo vgrajevali v robote, pa tudi avtonomne letalne naprave in podobne tehnološke igrače za preživljanje prostega časa. Napotki, kako kaj narediti, in že narejeni programi bodo preplavili forume skupnosti DIY, kar pomeni, da bodo iz Maline kaj pametnega naredili tudi ljudje, ki niso ravno inženirji elektrotehnike ali računalništva. Za vse to pa so krivi Britanci, podjetje namreč prihaja od tam. Morda se bo zgodovina ponovila. Kot so nam računalniki sira Sinclairja odpirali vrata v računalništvo, nam lahko Malina odpre vrata v nov svet.
Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Jan Kosmač
