Torej, kupujem stvari in storitve, kadar jih potrebujem. Pri ugodnih nakupih pa mi seveda pomaga tudi splet, ne samo za to, da mi pomaga izbrskati najugodnejšo ponudbo (pozor, najcenejša ni vedno najugodnejša!), z iskanjem informacij po internetu tudi varčujem – tako s časom kot z denarjem, saj odpadeta nadležno tavanje po trgovinah in mučno prebijanje po kilometrih piskajoče in brneče pločevine. Moja boljša polovica se najverjetneje z napisanim ne bi strinjala, zato bom dodal, da mislim predvsem na nakupovanje tehničnih zadev, katerih delovanje sicer poznamo.

DOMAČI SO(DO)BNI ŠOPING

Izkazala se je potreba po novem kosu računalniške opreme, naj bo to monitor, pomnilnik ali MP3-predvajalnik, lahko pa tudi knjiga ali nekaj čisto tretjega. Novodobni postopek ni zgolj preprost odhod v specializirano trgovino čez cesto, ampak obisk katere izmed spletnih strani, ki služijo primerjanju cen posameznih artiklov pri različnih ponudnikih. Spletni »servisi«, ki nam omogočajo primerjanje cen, kot sta www.ceneje.si in www.lovecnacene.si, sta do neke mere zadetek v črno – gledamo seveda z očmi potrošnika. Omogočata nam namreč hiter pregled stanja na trgu v lepem številu spletnih trgovin. Ko najdemo ustrezen artikel, si na spletni strani trgovca ogledamo še možnosti plačila, dostave oziroma prevzema in seveda garancijski rok.

Plačilo

Večina spletnih trgovcev omogoča plačilo naročenega na več načinov. Navadno sta najcenejše plačevanje predračuna po položnici ali neposredna bremenitev kreditne kartice z vnosom potrebnih podatkov v spletni obrazec. Najdražje je plačilo pošiljke ob prevzemu, saj navadno dostavni službi poleg zneska nakupa artikla in poštnine prištejemo še provizijo za dostavo kupnine prodajalcu.

Dostava oziroma prevzem

Če imamo možnost, predvsem pa če to spletni trgovec sploh omogoča, opravimo prevzem blaga na lokaciji podjetja, s tem se izognemo nepotrebnim stroškom dostave in morda iztržimo kak dodaten evro popusta pri plačilu z gotovino. Če osebni prevzem ni možen, si pred naročilom oglejmo pogoje za brezplačno dostavo. Ta je načeloma odvisna od zneska nakupa. Če nam do tega zneska manjka majhna vsota, ob tem pa se spomnimo, da prijatelj ravno kupuje USB-ključek, morda skupni nakup ni slaba ideja. Tudi načrtovanje bodočih skupnih nakupov ni zgrešena misel.

Menjava in garancija

Če s kupljenim niste zadovoljni ali pa ste si preprosto premislili, lahko v prvih petnajstih dneh kupljeno blago brez težav vrnete prodajalcu (seveda nepoškodovano, v originalni embalaži in z vsemi dodatki), lahko pa v prvih petnajstih dneh od nakupa prodajalcu pošljete dopis, v katerem ga seznanjate z odstopom od nakupa. V tem primeru imate dodatnih petnajst dni časa za vrnitev neželenega artikla. Ob tem je pomembno, da po nepotrebnem ne delamo stroškov trgovcem, dobro pa je tudi vedeti, da je morebitni strošek poštnine v takšnem primeru naš.

Povsem druga zgodba pa je menjava artikla (zaradi krivde prodajalca) ali uveljavljanje garancije. V tem primeru stroške pošiljanja krije druga stran. Vendar zadev ne gre kar tako pošiljati naokoli. Pred »akcijo« se pogovorimo s prodajalcem, seznanil nas bo z načinom dostave in dostavno službo s katero ima morda pogodbo, sicer se za vračilo stroška pošiljanja lahko obrišemo pod nosom.

TUJINA IN SPLETNO NAKUPOVANJE

Internet nam je poleg lažjega nakupovanja v domačem okolju omogočil tudi kupovanje na klik po vsem svetu. Zaradi potencialno večjih spremnih stroškov naj nas cena artikla pri nakupovanju čez mejo ne zavede prehitro. Če nič drugega, so gotovo stroški dostave omembe vredni, zlasti če naročamo iz bolj oddaljenih krajev malce težje stvari.

Varnost

Nakupovanje, zlasti plačevanje prek spleta, vedno nosi pridih nevarnosti. Nepreverjene spletne trgovine z naivno nizkimi cenami je morda najbolje pustiti ob strani. V letih izkušenj občasnega nakupovanja se sam odločam med eBayem in Amazonom. Obe storitvi omogočata pregled ponudbe med posameznimi artikli in nakup tako novih kot rabljenih zadev. Sem in tja opravim nakup tudi prek katere izmed nešteto drugih spletnih storitev. Pred tem pa opravim mali raziskovalni test (najmanj, kar lahko storimo, je to, da na nekaj različnih forumih prebrskamo za morebitnimi nepravilnostmi, ki so jih doživeli kupci pred nami). Tako se kaj malega naučim, da se slaba zgodovina ne ponavlja.

Plačilo

Ker sta varnost in plačilo medsebojno povezana v večji meri, kot si morda predstavljamo, je ta del izredno pomemben. Izkoristimo lahko prednosti vmesnih plačilnih sistemov, kot je na primer PayPal. Sistem deluje tako, da mu ob prijavi zaupamo svoje podatke in podatke načina plačila (običajno številko in druge podatke iz kreditne kartice). Ob nakupih pa plačamo tako, da na strani prodajalca izberemo možnost plačila s sistemom PayPal, se v plačniški sistem prijavimo in potrdimo plačilo. Tako svojih podatkov o kreditni kartici ne vpisujemo povsod po spletu, ampak samo v izbrani servis, ki za nas potem opravi nakazilo denarja in seveda bremeni našo kreditno kartico. Če bomo kreditno kartico uporabljali za plačila prek spleta, morda nista odveč zavarovanje kartice (strošek navadno ne presega 10 evrov na letni ravni) in aktiviranje omejitve zneska, ki nam je na voljo. Po zavarovanju vprašajte v izbrani banki, pozorni bodite, da zavarovanje obsega tudi zlorabe prek spleta. Višino »limita«, torej mesečnega razpoložljivega zneska, pa si nastavite glede na dejanske potrebe in globino svoje denarnice.

Dostava oziroma prevzem

Osebnega prevzema v tujini načeloma ne bomo opravljali. Nam pa prodajalci sem in tja omogočajo več načinov pošiljanja. Načeloma lahko govorimo o ekspresnem in klasičnem načinu pošiljanja, ki pa ga seveda izberemo glede na ceno in naše potrebe po naročenem artiklu (če se ne mudi in lahko počakamo teden ali tri, seveda izberemo najcenejši način). Za dodatno plačilo si lahko omislimo tudi zavarovanje poslanega, kar pa je spet odvisno od naročenega artikla in globine naše denarnice.

Menjava in garancija

Ko kupujemo nov artikel, se pozanimajmo, ali obstaja zanj pri nas servis. Če obstaja, se pri serviserju pozanimajmo, kako je z garancijo v tujini kupljenega izdelka. Nakup namreč ni ugoden samo, če je začetni strošek nižji, ugoden mora biti tudi ob morebitni okvari naprave. Izostanek brezplačnega servisa v garancijskem roku v domači državi lahko »ugoden« nakup spremeni v drago razmetavanje denarja, saj stroški pošiljanja naprave, kmalu presežejo samo nakupno vrednost nove naprave. Ob tem pa ne pozabimo tudi na čas, ko bomo brez naprave (pošiljanje v eno stran, servis in pošiljanje nazaj … se lahko zavlečejo v dolge tedne, če ne celo mesece).

Skriti stroški

Spletno nakupovanje v tujini se od tistega v domačem okolju razlikuje še po »skritih« stroških, na katere predvsem ob prvem nakupu morda sploh ne pomislimo. Ti pa pri nakupih zunaj držav članic EU zajemajo še strošek 20 ali 8,5 % DDV (odvisno od višine obdavčitve izbranega artikla pri nas) za nakupe med 22 in 150 evri, zanimivo je da se DDV zaračuna tudi za strošek pošiljanja. Pri nakupih nad 150 evrov pa se znesku nakupa, z dodano poštnino in zaračunanim DDV-jem prišteje še carinska dajatev. Višina te je odvisna od naročenega blaga in izvora nakupa in se razlikuje od artikla do artikla. Načeloma so elektronska vezja oproščena plačila carine, najvišjo stopnjo, kar 14 % pa smo zasledili pri barvnih monitorjih (tako CRT kot LCD). Ker je seznam višine obdavčitve posameznih artiklov dokaj nepregleden in obširen, predlagam, da pred nakupom, preprosto pokličete na carino (www.carina.gov.si), poveste, kaj in kje kupujete, ter se pozanimate o plačilu dodatnih stroškov, da pozneje ne bo presenečenj. Zanimivo je tudi dejstvo, da nas v primeru, ko naročenemu blagu ni priložen račun, iz katerega so jasno razvidni cena artikla in stroški pošiljanja, carinska pošta obvesti oziroma nas pozove, da predložimo ustrezne račune, in nam za to dejanje, ki ga uradno imenujemo »obvestnina« zaračuna 1,25 evra. Pošiljko, ki si zasluži obračun DDV-ja pa dodatno »obdavčijo« s plačilom storitve »posredovalnina« v fiksnem znesku 3 evre, kar naj bi bilo povračilo stroškov pošiljanja, čeprav smo celoten strošek poštnine že plačali pošiljatelju!

Hello, my friend!

Plačila DDV in carine pa se izognemo, ko nam blago pošlje druga fizična oseba kot darilo. Pogoj za neplačilo je, da fizična oseba pošlje paket fizični osebi, kar mora biti tudi jasno razvidno iz same pošiljke. Vrednost po besedah sogovorca na carini ni pomembna. Povečano število »darilnih« paketov zaznavajo predvsem okoli novega leta. Torej, internet je krasno mesto za spoznavanje novih oseb po vsem svetu! Če ste se s kom iz države naročanja spoprijateljili v takšni meri, da mu zaupate, lahko kupljeno blago naročite na njegov naslov, on pa zadevo prepakira in vam jo pošlje kot darilo. Zvito, ni kaj!

PRIMER IZ PRAKSE ALI ŽAMET JE BOLJŠI KOT PAMET

Ko sem nekega dne iz dolgčasa brskal po eBayju, sem naletel na zanimivo ponudbo. Prodajalec iz Hongkonga namreč prodaja 7-palčne digitalne okvirje slik. Sicer nič posebnega, če ne bi ti digitalni okvirji poleg fotografij in glasbenih datotek predvajali tudi video. Pa ne video v slogu nekaj sličic na sekundo. Pred sabo sem imel pravi pravcati prenosni video predvajalnik z daljinskim upravljalnikom. Ker je prodajalec zagotavljal tekoče predvajanje posnetkov VOB in MP4 sem se s pomnilniško kartico podal v bližnjo trgovino in preizkusil, kako temu ugodi ponudba pri nas. No, vsekakor sem bil razočaran. Predvajanje videa ponujajo le redki digitalni okvirji slik, o kakovosti pa ne bi izgubljal besed.

Znova sem si ogledal artikel na eBayju, navezal stik s prodajalcem in ugotovil, da zadeva omogoča priklop na TV. Kar v praksi pomeni, da brez težav nadomesti tudi domači DVD/DivX-predvajalnik. Pri ceni 59,99 USD (47,63 evra) nisem dolgo omahoval. Zadevo sem naročil in jo plačal skupaj z 20 USD poštnine (kot je zahteval prodajalec). No, kmalu me je obvestil, da stroški pošiljanja v Slovenijo znašajo 40 USD, kar pa je skoraj cena naprave. Ker se živi samo enkrat, sem zadevo doplačal. V roku nekaj minut sem dobil potrdilo o plačilu ter prej kot v uri e-pošto, v kateri sem bil seznanjen, da je zadeva oddana na pošto. Dobil sem tudi kodo za sledenje pošiljke in naslednji dan ugotovil, da je zadeva že v Ljubljani na carini. Nato sem počakal še tri do štiri dni, da so mi s carinske pošte poslali obvestilo o prejemu pošiljke in zahtevali račun. Račun sem posredoval kar po e-pošti in čez tri dni dobil pošiljko, za katero sem moral plačati dodatnih 13,78 evra, od tega 9,53 DDV, preostalo pa posredovalnino in obvestnino.

Kljub vsemu (dodatni stroški so tako na koncu že presegali vrednost naprave) sem z navdušenjem odprl paket, ki je vseboval vse obljubljeno, tudi 2 GB pomnilniško kartico SD. Na vnaprej pripravljeni 8 GB kartici sem imel nekaj datotek VOB in različnih DivX video vsebin, fotografije in glasbo. Takoj sem se lotil testiranja in presenečen ugotovil, da je naprava naravnost krasna. Vgrajeni zvočniki v normalnem okolju povsem zadostijo osnovnemu namenu, kakovost slike, tudi na TV-zaslonu, je presegla moja pričakovanja in nanjo nimam pripomb. Deluje tudi prikaz fotografij in predvajanje glasbe. Pohvalno in glede na ponudbo na naših policah tudi cenovno sprejemljivo. Naprava je delovala približno en dan. Nato pa se je začela kujati. Najprej je na dopust odšel izhod za TV in zvok. Po poskusu prekinitve nedovoljenega dopusta pa se je pridružil še zaslon. Sledilo je kratko sporočilo prodajalcu, ki se je za nastali položaj opravičil, mi predlagal, da mu zadevo pošljem nazaj, on pa mi pošlje drugo.

Tu pa se je malce zapletlo. Poklical sem na carino, kako je z vračilom DDV-ja. Če sem jih prav razumel, moram zadevo poslati nazaj »komisijsko«, se pravi, da paket pregledajo, nato dobim vrnjen DDV, preostalih stroškov v znesku 4,25 evra pa ne. Poleg tega je bila ideja prodajalca, da zadevo pošljem na svoje stroške, po možnosti še iz Ljubljane, kar zame pomeni dodaten strošek prevoza, seveda mi to ni bilo sprejemljivo. Ker sem zadevo kupil prek servisa eBay, ki omogoča komentiranje in ocenjevanje tako kupcev kot prodajalcev, in ker se je prodajalec očitno ustrašil, da bom kaj slabega napisal, se je strinjal z mojo idejo, da mi pošlje nov okvir slik, moj strošek pa je ponovno plačilo DDV-ja in s tem povezanih stroškov. Zadeva je bila izpeljana, naprava v času pisanja članka v avtomobilu krasno služi tri leta staremu nečaku, ki med vožnjo uživa med risankami (za katere sem očitno prestar, da bi jih razumel). Edini problem pri montaži v vozilo pa je bilo napajanje naprave, ki sicer nima možnosti delovanja na baterije. Zadevo smo malce modificirali, tako da se zdaj napaja prek cigaretnega vtiča. Tudi zvok se po želji predvaja kar prek avtomobilskih zvočnikov. Koza sita, volk cel? Ali je ravno obratno!

NAMESTO SKLEPA

Pri nakupovanju iz tujine primerjajmo cene pri nas s končno ceno (z vključenimi vsemi stroški). Brez zadržkov pokličite na carinsko upravo in zahtevajte izračun vseh dajatev. Ob tem upoštevajte tudi fiksne stroške carinske pošte v višini 3 oziroma 4,23 evra. Prav tako upoštevajmo možnost okvare in morebitne dodatne stroške pri servisu oziroma uveljavljanju garancije ter izostanek slovenskih navodil. Pazljivost pa velja tudi pri standardih (predvsem električni napetosti in drugih morebitnih nezdružljivih lastnostih z našimi ponudniki storitev). Pri plačilu v tuji valuti bodimo pozorni na menjalno razmerje, pred nakupom si tako stroške pretvorimo v evre.

Sam tujino uporabim predvsem za nakup bolj eksotičnih naprav, ki jih pri nas ni možno kupiti ali pa so preprosto predrage in ne ponujajo vseh funkcionalnosti. Prav tako je splet krasna rešitev za nakup nešteto vmesnikov, priključkov in nestandardnih rešitev. Pri pogovoru z zaposlenim na carinski upravi pa nam je ta namignil, da ob prihodu z dopusta iz tujih držav ne razkazujmo preveč novih naprav (digitalni fotoaparati, MP3-predvajalniki, prenosniki …) uslužbencem, saj da gre za vsakdanje naprave, za katere načeloma ne komplicirajo.

Moj mikro, Maj 2009 | Uroš Florjančič