Predstavljajte si kitarista ali basista, ki bi rad imel dostop do zavidljivo večje polifonije klavirja, hkrati pa si predstavljajte pianista, ki bi imel dostop do tako raznolikih možnosti, kot jih ima kitarist. Ta ima sicer na voljo le šest strun, ki pa jih seveda lahko udarja, vleče in drsi po njih v lastno oblikovanem stilu, kar prinaša precej več tonsko-izraznih načinov kot pa zgolj statično udarjanje po klavirskih tipkah v različni dinamiki. Skratka, če se malo pošalim: obstajajo trenutki, ko eden izmed glasbenikov zavida drugemu in nasprotno ...

DVE MUHI NA EN MAH

Rešitev za oba oziroma vsakega izmed njiju utegne biti Kelstone. Nov, inovativen glasbeni inštrument, ki združuje obe omenjeni tehniki igranja, hkrati pa bo (verjetno) postavil nove standarde v kategoriji glasbenih inštrumentov. Razvil ga je belgijski glasbenik po imenu Jan Van Kelst, ki je v preteklosti sodeloval v različnih glasbenih zasedbah. Morda mu je tudi nerazumevanje z nekaterimi člani zasedb kdaj dalo misliti, kako ubiti dve muhi na en mah, kar bi bil lahko tudi moto Kelstona. Ta namreč lahko nase prevzame več funkcij hkrati, kot na primer zamenjava za basista in kitarista.

Prvi pogled na inštrument nam da misliti, da je to le ena izmed novejših različic tradicionalnih citer, ali pa morda »slide« kitara, dobro znana iz ameriške country glasbe.

No, že po nekaj odigranih taktih glasbe se nam omenjene misli povsem razblinijo, saj se zvok proizvaja z udarjanjem po strunah in ne z drsalko, čeprav je tudi to možno.

Vizualno inštrument deluje kot dva širša, rahlo nagnjena kitarska vratova, postavljena v vodoravni položaj, s tem da so dimenzije večje, kot je večje tudi število strun (2 x 9). Zvok se prek dveh magnetov in tonskih kontrol, podobnih tistim z električnih kitar, prenese na ojačevalnik, ki pa seveda ni priložen.

KVARTNA UGLASITEV

Zanimiva je uglasitev strun, saj so toni porazdeljeni v enakih intervalih, in ne tako kot pri kitari: b, dis, gis, cis, fis, h, e, a, d. To je standardna uglasitev Kelstona, namenjena splošnemu igranju in melodiji, medtem ko se uglasitev basovskega Kelstona začne nižje, pri tonu G. Takšna enakomerna uglasitev strun lahko pripomore k precej hitremu napredovanju zatem, ko se že naučimo igranja osnovnih tonskih lestvic. En tonski način je namreč precej enostavno pretvoriti v druge, saj se samo premikamo višje ali nižje po prečkah, kar je zelo podobno premikanju bare akordov v kitarski tehniki.

Začetniki bodo verjetno najprej poskusili s standardnim inštrumentom in 9 strunami, saj lahko dodatni 9-strunski bas Kelstone dokupi tudi pozneje. Isti inštrument je primeren tako za levičarje kot tudi desničarje, le lege strun se zamenjajo. Hkrati pa je zanimivo dejstvo, da sta dva Kelstona (2 x 9 strun) postavljena zrcalno in ne vzporedno, torej ima eden smer višjih registrov proti levi, drugi pa proti desni.

Kompleten inštrument je torej sestavljen iz dveh Kelstonov (melodija, bas), zložljivega stojala, dodatnega pedala za dušenje in zanimive cevaste torbe, ki lahko precej olajša transport inštrumenta.

ZVOK DVEH KITAR

In kakšen je zvok? V bistvu se lahko primerja z električno ali bas kitaro, na katero igramo v podobnem stilu udarjanja po strunah. Zvok je verjetno tisti dejavnik, ki ima še precej rezerve, saj lahko zvočne izhode priključimo na podobne izvore kot katerokoli električno kitaro: Pedala, predojačevalci, multiefekti, ojačevalci in podobne škatlice tudi tukaj pridejo še kako prav.

Za lažjo predstavo zvoka in tudi načina igranja vas vabim, da si ogledate video predstavitev na povezavi www.kelstone.be/presenting, kjer dobite tudi druge informacije o tem zanimivem glasbilu.

LE ZA GLOBLJE ŽEPE

In za koliko bi nas Kelstone udaril po žepu, če prva navdušenost ne bi minila? Cena osnovnega inštrumenta (9 strun) z dajatvami bi bila približno 1200 evrov, medtem ko bi dodaten inštrument z 9 nižje uglašenimi strunami stal nekaj malega manj. Kompleten inštrument (2 x 9 strun) s pedalom za dušenje in torbo bi tako hitro dosegel ne tako majhnih 2500 evrov, kar vsekakor lahko pomeni, da Kelstone ni igrača.

Poznamo kar nekaj glasbenih stilov, pri katerih bi bil Kelstone zelo uporaben. Morda ga sam nekoliko manj vidim v elektronsko producirani glasbi, precej bolje pa bi se lahko vklopil med rock, pop-rock, jazz in podobne zvrsti, saj lahko nadomesti najmanj dva inštrumenta, ki v teh zvrsteh tradicionalno nastopata. Za kakršnokoli oceno o množični priljubljenosti inštrumenta pa je seveda še prezgodaj, saj bo o tem presodil čas.

Mojmikro Maj 2008 | Igor Matičič