Ko so na trg prišli prvi mobilni telefoni z vgrajenim fotoaparatom oziroma točneje kamero, smo se zgražali nad njenimi zmogljivostmi. Fotografije in filmi so bili dovolj dobri le za pošiljanje multimedijskih sporočil (MMS) ali ogled posnetkov na majhnem zaslonu mobilnika, za kaj več pa stvar ni bila uporabna. A zmogljivost vgrajenih fotografskih modulov je rasla, pojav pametnih telefonov pa je uporabnost tega elementa dvignil na novo raven.

A nekaj je ostalo – telefon še vedno ne more zamenjati kolikor toliko solidnega fotoaparata, čeprav je tudi res, da dober fotograf lahko v dobrih razmerah posname dobro fotografijo tudi s telefonom. Toliko bolj, če uporabi vrh ponudbe, fotomobilnik Nokia 808 PureView. Fotoaparat pametnega telefona je uporaben za veliko stvari, še zdaleč ne le za fotografiranje, res pa je, da večina uporabnikov počne ravno to. Fotografira ali snema videe zanimivih trenutkov, jih prikazuje prijateljem na zaslonu ali objavi v družabnih medijih. Ker pri tem kakovost posnetkov ni odločilna, prevlada namreč sposobnost čim hitrejše objave »materiala«, je v ta namen načelno dober skoraj vsak mobilni telefon. Vseeno pa si oglejmo še ostale stvari, za katere je primeren fotoaparat mobilnika s poudarkom na mobilnem ekosistemu Android, ki je na trgu najbolj prisoten.

Iskanje "česar koli"

Vsem je jasno, da želi Google doseči »svetovno prevlado«, in nam gre to občasno na živce, a smo tudi oportunisti in smo velikokrat navdušeni nad tehnologijami, ki nam jih, običajno brezplačno, ponudi. Recimo aplikacija Googles. Ta je v bistvu bralnik črtnih kod in kod QR s sposobnostjo prepoznave predmetov v vidnem polju fotoaparata. Predmeti so lahko različni: logotipi podjetij, običajni predmeti, živali, stavbe. Če aplikacija prek podpore, ki teče na Googlovih strežnikih, »videno« prepozna, poišče vse podatke, ki so na voljo, jih izpiše ali nam ponudi povezavo na relevantno spletno stran. Aplikacija ni vsemogoča, je pa dovolj dobra, da prikaže zmogljivost tehnologije. Deluje na sistemu Android od različice 2.1 naprej.

Moj mikro, september – oktober 2012 | Jan Kosmač |