Kriv pa je nov ploski televizor. Odkar so na voljo LED-televizorji, sem nad njimi navdušen zaradi tankosti in ker so, nameščeni na zid, dobro videti. Ne strinjam se s tistimi, ki zagovarjajo zidne nastavke, roke, ki omogočajo prilagajanje televizorja, namesto tega si prizadevam, da je televizor čim bolj pritisnjen k zidu. Kot slika! Tu pa se pojavi težava, ker je sorazmerno manj prostora tudi za vtičnike, kajti večina teh je na zadnji strani televizorja (ob straneh so le največkrat uporabljani). Zanimivo je, da je televizorju, ki sem ga kupil, dodan električni kabel, katerega konec, ki gre v »televizor«, je pod pravim kotom, zato sem pričakoval, da ustreznega kabla za priklop starejših zvočnikov analognega sistema ne bo ravno težko dobiti.
Daleč od resnice. Prav vsi kabli, naj gre za podaljšek za slušalke ali le kable za priklop zvočnikov (s »činči«), ki jih ima največji slovenski trgovec, so klasični. Priključki so ravni. Enako stanje je bilo tudi pri tehničnih trgovcih, ki sem jih tisti dan obiskal. Verjetno vam je jasno, da sem želel kabel takoj in mi niti na misel ni prišlo, da bi ga naročil na spletu in čakal nanj. Hkrati se opravičujem trgovcem, ki morebiti takšne kable imajo, pa tega ne vem. Bistvo vsega tega je, da sem se lotil lotanja, pri tem pa sem se spomnil, da bi načelno to lahko naredili vsi, saj lotanje ni ravno visoka tehnologija. Ne samo da je to cenejše, ne morem ravno trditi, da so že narejeni kabli pri nas ceneni. Prej ravno obratno. Naredimo si lahko kabel, dolg, kot ga potrebujemo, in se nam ni treba sprijazniti s »standardnimi« dolžinami, ki jih morda niti ne potrebujemo, in to s priključki, ki jih rabimo. Potrebujete le mirno roko, aparat za lotanje, cin, »požirko« za izolacijo in dele kabla.
Vse, kar se potreboval. Kotni priključek je bil originalno na kablu. Dva priključka (»činča«), ki ju zahteva avdiosistem, in »požirka« za izolacijo.
Kabel najprej olupimo in si pripravimo dovolj dolge žice, da bo dovolj prostora za ohišje priključka. Pred lotanjem je treba na kabel namestiti »požirko«.
Tu je primer, kaj sploh počnemo s »požirko«. Zaradi temperature se ta skrči in tesno objame žico, okoli katere je. Vžigalnik je za to primerno orodje.
Žice prilotamo na ustrezna mesta priključka, pri čemer je treba paziti, katera žica je za signal in katera le ovoj (zemlja). Ne pozabite pred lotanjem še namestiti ohišja priključka in »požirke«.
Ko je kabel končan, se splača preveriti, ali je vse v redu oziroma da ni kje prišlo do kratkega stika. Merilec uporabe na fotografiji je star, a še vedno delujoč.
Narejen kabel z natančno takšnimi priključki in dolžino, kot jo potrebujemo. Pa še cenejši je!
Moj mikro, Januar Februar 2013 | Jan Kosmač |
