Hladila so prav posebno poglavje. Potrebujemo jih za hlajenje vsega mogočega v računalniku, kar smo tudi že našteli. Bo kdo rekel: pa saj ne govorimo o hladnem, ampak o tihem računalniku. Hja, brez hladnega tudi tihega računalnika ni. Razen če želite, da utihne za vekomaj. Torej, kako se zadevam streže? Če bomo na različne komponente namestili hladilna telesa, ki so sposobna odvajati veliko večjo količino toplote, kot to zmorejo cenena, ki jih najdemo v vsakem računalniku, potem bodo komponente tudi občutno bolj hlajene. Se pravi, da v idealnem primeru ne bo treba na hladilo namestiti ventilatorja ali pa se bo ventilator obračal počasneje.
Če bi nam uspelo vse postoriti s hladilnimi telesi, potem bi dosegli pasivno hlajenje računalnika, odpadli bi ventilatorji in računalnik bi bil resnično zelo tih. Popolnoma tih. Recimo. Toda vso toploto, ki jo odvajajo hladilna telesa, je treba nekako »odpihniti« iz ohišja računalnika. Navadno za to potrebujemo ventilatorje. In spet, čim večje, čim nižje obrate, čim tišje ... Ali pa, če se vam zahoče konkretno stanjšati denarnico, izberete vodno hlajena hladilna telesa. Toda resnici na ljubo boste slišali tudi vodno pumpico, če ni resnično vrhunska. Zato je kljub vsemu najbolje skleniti nekak kompromis med tem, koliko bi želeli utišati računalnik, in med tem, kaj je dejansko smiselno in denarnici še ne toliko škodljivo.
Na voljo je veliko različnih hladilnih teles z bolj ali manj tihimi ventilatorji iz podjetij Zalman, Akasa, Arctic ... hja, ogromno jih je. In seveda jih najdemo tudi v naših trgovinah. Podobno kot ventilatorje.
Pri izbiri hladilnega telesa pa je pogosto pametno najprej izmeriti, kako veliko ohišje imate in kaj vanj sploh gre. Nekatera hladila so precej velika, dolga, visoka, široka in za nameček še preveč tehtajo. Tukaj je majhna težava. Za dobro delovanje hladilnega telesa je treba imeti dobro prevodno kovino. Aluminij je soliden in ne tehta veliko, baker je veliko boljši in tehta preveč. Pa kaj nas v bistvu briga, koliko tehta, saj ga ne bomo tiščali v prenosnik. Že res, ampak če pomislimo, da bo recimo pol kilograma ali kilogram ali celo težje hladilo viselo na procesorju, ki je pritrjen na matično ploščo, ki je navadno v ohišju računalnika postavljena navpično ... aha, se vam že svita. Takšna teža lahko precej obremeni matično ploščo, kar seveda ni ravno priporočljivo. Hladila za grafične kartice navadno še visijo na spodnji strani grafične kartice in gravitacija dela svoje. Ker gre za popolnoma neumno naravno silo, bo prej popustila reža, v katero je kartica vtaknjena, česar spet ne želimo. Torej, pametno se je izogniti ekstremom iz težke kategorije, saj več stanejo, več je z njimi tudi zabave pri namestitvi in več škode lahko nazadnje povzročijo. Res pa je, da so boljši.
Aha, sem skoraj pozabil. Dobra hladilna telesa imajo vdelane toplotne cevi, ki odvedejo toploto na večje hladilo, ki je ugodneje postavljeno za namestitev ventilatorja. Bilo bi zelo lepo, če bi takšna hladila odvedla toploto na zadnjo stran računalnika, kjer bi pač namestili en velik ventilator in bi bilo celotega cirkusa konec. Da pa je zabava vseeno trajnejša, se moramo pač odločati med kompromisnimi hladili, potem pa še s tem, kakšni bodo ventilatorji na njih.
Moj mikro, September 2010 | Slavko Meško |
