Približno tako je videti vožnja mikrohelikopterja prek mobilnega telefona. Na srečo je proizvajalec priložil klasično nadzorno ploščo, kjer je upravljanje bistveno lažje. Helikopter ima dvojni rotor, oba kraka se vrtita v nasprotno smer. Zaradi tega je v zraku zelo stabilen in brez težav lebdi na mestu. Rotor na repu služi le nagibu helikopterja za vožnjo naprej oziroma nazaj. Ima tudi poseben gumb za nadzor lebdenja, s katerim uravnavamo vrtenje okoli glavnega rotorja. Helikopter nadzorujemo prek infrardeče povezave, ki je telefoni praviloma nimajo. Zato je proizvajalec priložil poseben vmesnik, ki ga vstavimo v vhod za slušalke in z njegovo pomočjo krmilimo helikopter. Vmesnik je lično sestavljen in se polni prek enakega vmesnika kot helikopter. Vstavimo ga v vhod za slušalke, njegova naloga pa je spremeniti zvočni (električni) signal v svetlobnega. Za preizkus smo namesto vmesnika vstavili slušalke, zvok pa je bil podoben modemski povezavi. Tako mimogrede, se še spomnite, kako so modemi »piskali« in »žvižgali«? No, zvok je zelo podoben, saj gre za digitalni signal. Vmesnik bi lahko dodatno izkoristili tudi za kaj drugega, na primer nadzor TV-sprejemnika, digitalnega fotoaparata oziroma vseh naprav, ki uporabljajo infrardeče krmiljenje.
Programska oprema je preprosta in je na voljo tako za Android kot iPhone. Krmilimo lahko na dva načina, z virtualno ročico ali nagibanjem telefona. Slednje je težje, a se ga da navaditi. Za učenje vsekakor priporočamo priloženi krmilnik, da se naučimo osnov letenja. Zaradi samega načina vpetja rotorjev je helikopter zelo trpežen in zdrži marsikaj. Na testu smo ga velikokrat uspešno treščili ob omare, stole in druge ovire, a še vedno uporabljamo prve rotorje. Za vsak primer sta priložena še dva rezervna kraka in zadnji rotor. Kot smo že omenili, je helikopter sestavljen tako, da omogoča preprosto lebdenje brez uporabe dodatnih kontrol. Poleg dveh rotorjev je tu še dodatna utež, ki deluje kot žiroskop in pomaga pri stabilnosti helikopterja. Zaradi tega se pojavi tudi zanimivost pri letenju, helikopter namreč ni najhitrejši v vodoravnem letu, saj žiroskop teži k vodoravni legi in izničuje vpliv rotorja na repu, hitrost pa mu lahko povečamo v rahlih zavojih. V tem primeru izgubi dodatno stabilnost in hitrost naraste. Pri poletu moramo biti predvsem pozorni na višino leta, pri pristajanju pa na talni učinek, ki se pojavi približno deset centimetrov nad tlemi. To pomeni, da moč popustite malo bolj, čeprav bo pristanek zaradi tega malenkost bolj trd. Ob vseh zaletavanjih v ovire, ki jih je naš helikopter doživel, bo to še najmanj. Mikro brneča naprava je čisto spodobna igrača, ki ji ne moremo veliko očitati. Celo polnjenje je prek USB-vtiča, baterija pa zdrži spodobnih pet minut. Trideset minut, kolikor se približno polni, pa bomo morali izkoristiti drugače.
Moj mikro, maj 2012 | Alan Orlič
