Družabna omrežja, med njimi največji Facebook, so postala novodobni fotografski albumi. Že leta 2004 so pri Fujifilmu objavili novico, da se spomin človeštva zaradi digitalne fotografije manjša. Opazili so namreč, da število izdelanih fotografij v primerjavi z analognimi časi vztrajno pada. Največji razcvet je analogna fotografija doživela tik pred množičnim prihodom digitalne fotografije na prelomu tisočletja. To se je poznalo tudi v Sloveniji, ko je delovalo okoli 300 fotolaboratorijev. V tistem času je bila večina domov že opremljena z osebnimi računalniki, naslednji na vrsti so bili digitalni fotoaparati. Tu se je fotolabom zalomilo. Prisiljeni so bili vlagati v nove fotolabe, ki so seveda bili bistveno dražji, vsi pa so tudi dvignili cene izdelanih posnetkov v primerjavi z analogno fotografijo. To je odvrnilo marsikaterega uporabnika in ta smernica se je le stopnjevala. Fotografije so tako večinoma ostale na trdih diskih. Izdelave spletnih galerij so se lotili le redki, predvsem tisti, ki so imeli nekaj znanja oziroma želje. Po nekaj letih praznine, če temu tako rečemo, so se pojavila družabna omrežja in prevzela vlogo fotolaboratorijev. Uporaba je preprosta, širjenje hitro, odziv tako rekoč trenuten. Če samo pogledamo naše kraje: vsako leto se proda skoraj sto tisoč digitalnih fotoaparatov, kar pomeni, da ga ima vsako slovensko gospodinjstvo. Po navadi ne le enega. Mobilnih telefonov je še več, že pred časom so presegli našo populacijo, a podatka, koliko jih ima vgrajen fotoaparat, nimamo. Želja po dokumentiranju in objavljanju je glede na podatke velika in se bo seveda še nekaj časa večala.
Ustavimo se še malo pri družabnem vidiku. Narediti posnetek s kratkim opisom je veliko lažje kot izbiranje besed. To je še posebno priročno ravno pri telefonih, kjer so tipkovnice majhne ali pa jih sploh ni in je pisanje sporočil vse prej kot preprosto. Od tu naprej je posamezniku samemu prepuščeno, kaj objavlja. Sicer pa sami poglejte, kaj vse vaši znanci lepijo na svoje virtualne zidove, od družabnih posnetkov do kosila ali večerje in še vse vmes, kar je ali ni prikladno. In ravno telefoni z vgrajenim fotoaparatom so za to najbolj priročni, saj jih imamo praviloma vedno poleg sebe.
To, da ima telefon vgrajen fotoaparat, ni dovolj. Pomembna je tudi povezava z družabnimi omrežji, ki mora biti preprosta. Od pritiska na sprožilec do objave, vključno s pisanjem komentarja. Najboljše rešitve ponujata dva glavna operacijska sistema, iOS in Android, saj oba ponujata integracijo z družabnimi omrežji, obenem imata tudi posebne aplikacije za obdelavo posnetkov. Tudi ločljivost praviloma ni pomembna, saj so vsi posnetki krepko pomanjšani in bi zadostoval že fotoaparat z ločljivostjo 1 M pik. Seveda sledi vprašanje, koliko posnetkov, narejenih s telefoni, gre naprej v izdelavo na klasični medij, fotografski papir.
Naslednja na vrsti so družabna omrežja. Vtičniki so najbolj pogosto narejeni za Facebook in Twitter. To ne bi smelo presenečati, saj gre na eni strani za največje, na drugi pa najbolj odzivno omrežje. Trudi se tudi Google, v igro pa vstopa Microsoft, ki zna pokazati nekaj novih trikov. Tu so še fotografske komune, Flickr, Google Picasa in v zadnjem času zelo razširjeni Instagram. Za popolnejšo sliko ne smemo pozabiti niti že malce odrevenelih fotografskih forumov in na njihovi osnovi zgrajene fotogalerije. V Sloveniji imamo dva pomembnejša, e-Fotografijo in Slo-Foto.Net. Če lahko na družabnih omrežjih objavljate tako s klasičnimi digitalnimi fotoaparati kot z mobilnimi telefoni, so na specializiranih fotoforumih slednji bolj obrobnega pomena. Preseneča Flickr, kjer s številom posnetkov vodi iPhone. Instagram je zanimiva komuna, ki privablja čedalje več fotografov. Razlog je preprost: vtičniki za pomembnejša družabna omrežja na eni strani, po drugi pa je to tudi samostojna fotografska komuna, ki omogoča odziv uporabnikov na posnetke. A ne le to, veliko filtrov posnetek hitro spremeni in ga naredil bolj zanimivega. Roko na srce, tehnično slab posnetek zaradi učinka zvrnjene (tilt) fotografije ali katerega drugega učinka ne bo postal boljši, le na prvi pogled bo zanimivejši.
Zadnji del bomo posvetili sami strojni opremi, telefonom v fotoaparatih. Preizkusili smo štiri telefone, pri vseh smo gledali le fotografski del. Največ dvomov smo imeli pri aparatu Nokia PureView 808, ki ima kar 38 milijonov točk, najboljši rezultat smo pričakovali pri Samsungu Galaxy S3 in Sonyjevi Xperii S. In na koncu bili presenečeni. Pogledali smo vse pomembnejše možnosti, vključno z občutljivostjo. Vsak telefon je imel možnost pod/nadosvetlitve, izbire izravnave beline in seveda možnost ročne nastavitve občutljivosti. Dodatni možnosti sta bili še sestavljanje HDR-posnetka in panoramski posnetki.
| Telefon | Tipalo | ISO | HDR | Panorama | |
| Huawei Ascend P1 | 8 M | 50–800 | DA | DA | |
| Nokia PureView 808 | 38 M | 64–1600 | NE | NE | |
| Samsung Galaxy S3 | 8 M | 80–800 | DA | DA | |
| Sony Xperia S | 12 M | 50–800 | NE | DA | |
Zmagovalca med njimi je težko izbrati, ker je pomemben tudi ostali del telefona, a če smo pozorni le na fotografske značilnosti, bi rekli Nokia 808. Snovalcem je uspelo, da vseh 38 milijonov točk dobro opravi svoje delo in končni izdelek je visokoločljivostni posnetek, ki se ga ne bi sramovali niti zrcalnorefleksni fotoaparati. A preden pomečete vso svojo zrcalnorefleksno kramo v smeti in se zapodite po ta telefon, tako kot vsem ostalim tudi temu zmanjka sape pri občutljivosti in dinamičnem razponu. Kompaktni fotoaparati so boljši, da o zrcalnorefleksnih fotoaparatih niti ne izgubljamo besed. Na drugem mestu je Samsung Galaxy S3, sledi mu Sony Xperia S in na zadnjem je Huawei Ascend P1. A če upoštevamo bolj normalno rabo, kjer ne potrebujemo toliko pik, se Samsung prebije na prvo mesto. Sony je z 12 milijoni pik že krepko na meji, čeprav se pri nižjih občutljivostih spodobno obnese. Dinamični obseg pa ni pri nobenem telefonu kaj prida. Za primerjavo je zadnji posnetek, narejen z Olympusovim kompaktom, in podrobnosti v svetlih in temnih delih je veliko več. Zelo zanimiva možnost je HDR ali visokodinamični razpon, ki naredi posnetek v primerjavi s kompaktom bolj konkurenčen. Nokia te možnosti žal nima, čeprav fotografije obdeluje zelo hitro.
S fotografskega stališča je torej vse jasno. Če k temu dodamo še Instagram, ki ga pri znamki Nokia skoraj zagotovo ne bomo srečali, ostaneta le še dva zanimiva telefona, Galaxy S3 in Sony Xperia S. Oba naredita zadovoljiv posnetek in dobro izkoristita pike tudi za večje povečave. A če vam ni do tega, potem je zadovoljiv tudi Huawei, saj bodo slike, pomanjšane na 800 pik po daljši stranici, dovolj dobre. In za konec ne pozabimo, slika pove več kot tisoč besed.
Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Alan Orlič
