ZA VSAKEGA UPORABNIKA PO EN MEGABIT?
Čeprav dandanes internetne povezave, ki jih imamo doma in v službi, niso več ozko grlo, saj se hitrosti kabelskih, ADSL- in VDSL-linij gibljejo med 1 in 8 megabiti proti uporabniku ter med 0,5 in 2 megabita od uporabnika, pa so se pri dosedanjih sistemih distribucije videa na zahtevo ozko grlo pojavljalo na strani vira vsebin, saj so bili video tokovi prenašani za vsakega odjemalca posebej. Če za spodoben video potrebujemo konstantno pasovno širino okoli 1 megabita, to v praksi pomeni, da je moral imeti pošiljatelj videa za vsakega sočasnega gledalca svojega videa tolikšno pasovno širino. Pri tisoč odjemalcih, kar za internetni svet ni nič posebnega, je hitrost linije ponudnika videa že morala preseči gigabitno, da je zadeva še delovala kakovostno ... Seveda je strošek na strani pošiljatelja ogromen, hkrati pa rešitev še zdaleč ni skalabilna, saj se lahko za priljubljene video storitve število uporabnikov hitro veča ... Primer sta YouTube in GoogleVideo, ki, čeprav težko govorimo o videu na zahtevo, iz meseca v mesec povečujeta svoje kapacitete − a le redki si to lahko privoščijo na dolgi rok.
NA POMOČ PRISKOČITA »OČETA« P2P
In tu sta svoje znanje in lonček pristavila snovalca Joosta − saj sta že pri storitvah Kazaa in Skype dokazala, da obvladata prenosno tehnologijo P2P, kjer se podatki prenašajo od vira do omejenega števila uporabnikov ter od teh naprej do tretjih uporabnikov ter od teh spet naprej novim uporabnikom.... Storitev Joost so začeli razvijati konec lanskega leta in sledilo je izredno hitro napredovanje. Maja se je začelo javno dostopno testiranje (za povabljene, in omrežje je od sprva 150 originalnih razvijalcev in uporabnikov okoli novega leta konec maja dnevno uporabljalo že več deset tisoč uporabnikov.
Storitev je v razvojni fazi, o čemer priča tudi dokaj omejeno število programov, tako da o pravem videu na zahtevo niti še ne moremo govoriti, toda platforma, ki to omogoča, je tu. Med trenutno okoli 20 programov so programi iz vseh kontinentov, pokriti so različni žanri, od zabavnih TV postaj s komiki, preko kuharskih vodičev, glasbenih videov, športa (tudi poker) in novic, filmskih kanalov in celo kanala z znanstveno fantastiko ...
Čeprav je gledanje zaenkrat bolj omejeno na računalnik, pa se utegne z novo strojno opremo (podobno kot s Skypom) Joostova vsebina kmalu razširiti tudi na veliki zaslon sredi dnevne sobe.
POGOJ JE LE ŠIROKOPASOVNI DOSTOP V INTERNET
Storitev za zdaj deluje pod vsemi operacijskimi sistemi Windows, tudi pod novo Visto se počuti odlično. Tehnična zahteva za program je širokopasovna povezava v internet − preizkušeno brez težav deluje že pri hitrosti pipice 1 Mb/s. V Sloveniji drugih težav ni, a kjer imajo internetne povezave vezane na mesečni promet, lahko kaj hitro naletijo na mesečni limit, saj se v povprečju vsako uro gledanja programa izmenja kar 320 MB prometa proti gledalcu in dobrih 100 MB od njega. Pri tem je pomembno vedeti, da se odjemalec obnaša podobno kot Kazaa − tudi če prenehamo gledati TV oddajo, program v ozadju še deluje (pomanjša se v ikonico v opravilni vrstici desno spodaj) in še naprej prenaša podatke v obe smeri.
PREGLEDEN VMESNIK, PREPROSTA UPORABA
Uporabniški vmesnik je pregleden in všečen, a ima še pomanjkljivosti, recimo, ko želimo okno premikati ali ga povečati skoči v ospredje, moti tudi rahlo zmedeno in neintuitivno upravljanje (menjava kanalov, dostop do informacij, dostop do nastavitev), a vsemu temu se kmalu privadimo. Prav tako je vmesnik različen pri celozaslonski ali v precej pomanjšani različici. V vsakem hipu se prikazujejo informacije o trenutno izbranem TV-kanalu. Videz aplikacije spominja na mnoge vmesnike za video na zahtevo, vključno z domačima T2 in SIOL, a je hkrati vsaj grafično precej bolj dodelan, kot recimo Windows Media Center.
Iskanje in izbiranje kanalov sta preprosta, izbiramo lahko s celotnega seznama ali pa prebrskamo le kanale, ki so jih priporočili snovalci oz. drugi uporabniki, moč pa je izdelati celo svoj seznam. Kakovost videa je odvisna od kanala, čeprav nekaj postaj že oddaja v kakovosti blizu HD. Kanali, oddajani v širokozaslonskem načinu 16 : 10 so v manjšini, pri mnogih pa opazimo, da gre za starejše vsebine... Število in kakovost se bosta povečala z novimi programi, in če je verjetni namigom razvijalske ekipe, se aktivno pogovarjajo o vključitvi velikih medijskih hiš.
PREDOBRO, DA BI BILO RESNIČNO?
Ker gre za brezplačni video na zahtevo, je vse skupaj kar predobro, da bi bilo resnično, a tudi Joostovci niso brez poslovnega načrta. Ponekod bomo pred ogledom izbranega programa najprej primorani pogledati reklamno sporočilo, a to je cena, ki jo danes plačujemo že lokalnim in, na sramoto, celo nacionalnim televizijam ...
Jaka Mele
