Lani smo v juniju sedeli v kavarni Bolivar v Ljubljani, ko sva dva Slovenca zasliševala Fince, ali Nokia namerava kaj ukrepati in kaj pametnega pripraviti, in so bili Finci vidno razočarani in nam jasno dali vedeti, da nič, da se za zdaj »šlepajo« na vse HD- storitve za mobilne telefone in da slabo kaže.

Na Finskem pa v tem času vseeno cveti. Slišala sem že komentar na temo Japonske, da so si to katastrofo sami povzročili zaradi pretiranega tehnološkega napredka in da so dosegli svoj ekonomski limit, zato včasih pomislim: Kje bi potem morala biti Finska? Pravijo, da je Finska tri do pet let pred »ostalim svetom«. Tisto, kar se na Finskem dogaja, naj bi se razmahnilo in ves svet bo sprejel za svoje.

Morda to ni ravno novica, toda meni se zdi zanimivo, da je igričarska industrija že postala finski največji izvozni igralec in številke še strmo rastejo. Finska igrica Angry Birds je preprosta mobilna aplikacija, ki se je že globalno razširila, in tistih nekaj dolarjev, da si jo uporabnik sname iz interneta, se izkaže za ogromno, jo prenese sto milijonov uporabnikov v zelo kratkem času. Ta številka se je v rekordnem času zgodila pri omenjeni igrici. In to samo na Applovi spletni trgovini. Tako vsaj trdi njen avtor. Kje so tukaj potem še Android Market, Nokiina Ovi in še kakšen spletni portal za nakup mobilnih aplikacij. Baje nista zanemarljiva niti igrici Max Payne (saj še pomnite film z Markom Wahlbergom v glavni vlogi) in Alan Wake. Zdaj ne vem, ali obstajata kot mobilni aplikaciji, a želim poudariti, da je zdaj uradno igričarska industrija na Finskem po prihodku že prehitela filmsko industrijo v Združenih državah Amerike in vsi dobro vemo da so bile številke »box office« včasih res astronomske. Morda gre ravno zato vse več igralcev v ozadje posojati glasove virtualnim junakom, če se le da v tiste, pri katerih je bil film tudi podlaga za igro.

Meni je to vse skupaj še nedojemljivo, ker nimam pametnega telefona z aplikacijami, pa tudi ne vem, ali bi jih uporabljala, ker so moji dnevi dokaj zapolnjeni in nič ne potujem naokoli in čakam po letališčih. Računam pa na to, ko se dokopljem do katerega od »padov«. Novih tabličnih računalnikov. Vem, da kar nekaj Slovencev ustvarja te mobilne aplikacije, in upam, da delajo take, ki merijo na svetovni trg in ne samo Slovenijo. Rada bi pisala tudi o njihovih uspehih, želim da uporabniki vsega sveta uživajo ob njihovih »mastermind« stvaritvah, in upam, da bom kmalu.

Mi je pa eden od uporabnikov teh aplikacij pojasnil, da so zelo zanimive, a hitro jih preučiš, obvladaš in potem se jih nikoli več ne dotakneš. Ni ti več zanimivo. Zato uporabniki iščejo in čakajo nove. Najbrž od tod tolikšna prodaja. Vse, kar imaš v telefonu si že preštudiral, zdaj bi rad nekaj novega. In glej, nekaj novega se pojavi. In preštudiraš to in potem si že spet pripravljen dati od 0,99 do 3 ali pa celo do 5 evrov za novo. Baje. Saj to ni veliko denarja kajne? In ko pride novo nadaljevanje igrice, jo v enem dnevu sname vsaj nekaj sto tisoč ljudi. Torej, manj časa ko porabiš, da jo proizvedeš, bolj se ti splača izdajati nova nadaljevanja. Morda je še najbolje, da narediš eno zgodbo, jo razparceliraš na strateško odmerjene odlomke in potem prodajaš kot aplikacije eno po eno.

Uporabne se mi zdijo na primer mobilna aplikacija za sladkorne bolnike, namenjena spremljanju ravni glukoze v krvi, za vodenje evidence jemanja zdravil, merjenje pritiska, srčnega utripa ... Potem je tukaj še iskalnik služb, recimo, a ne vem, ali je primeren za naše kraje. Pa Skype, Google Zemljevidi, razni slovarčki, pretvorniki valut, števci kalorij ... Za zabavo tudi »dejstva o Chucku Norrisu«.

Toliko je uporabnega v vsakdanjem zasebnem življenju, da če se spravimo v uporabo teh aplikacij, za marsikaj ne potrebujemo več prijateljev. Za tiste skrivnosti v receptih ne kličemo več mam, na tek gremo sami, da nas kdo s svojim počasnim tempom ne ovira in da nismo razočarani, ko pridemo domov in pogledamo rezultat v programu, vreme preverimo v mobilniku ...

Na portalu www.webpronews.com je avtor John Winston dobro začel svoj blog, ko je napisal: »Televizija naj bi ubila radio, internet je televiziji zabodel nož v hrbet, e-pošta naj bi bila v nekaj letih mrtev zaradi družabnih omrežij. Sprašujem se, ali bo Twitter storil harakiri v letu 2020. Kaj je s to tehnologijo in smrtjo?« Avtor »jeznih ptičk« pa naj bi na konferenci SXSW izjavil, da bo zaradi mobilnih iger izumrl trg konzolnih iger. Jih vi že igrate?

Moj mikro, april 2011 | Tanja Čavlovič