Prvo štetje je bilo po sistemu: vnesi samo tisto, kar vidiš na polici (lokaciji). Samo štetje je šlo z bliskovito hitrostjo, vmes nas je motila možnost »pakiran po en kos«, pri kateri smo morali vsakič pritisniti Enter (ali se ne da izključiti možnosti izbora pakiranja po en kos ali več?), ker v skladišču štejemo vse po kosih in nimamo ničesar po »6-packih« ali več.
šele na to, vnesti količino in potrditi. Po končanem štetju pri lokaciji pa nas optični bralnik vpraša vedno znova delikatno vprašanje: »Zbrišem vse ostalo?« Prva misel: »Aaaaaa, kaj vse ostalo, ali vse, kar sem do zdaj natipkal, ali vse na tej lokaciji ali manjkajoče kose pri tem izdelku ali kaj?!?!«

Namreč, če po preštetih petih skupinah izdelkov izberete »Izbriši vse ostalo«, bo pri šesti in sedmi, če morda obstajata, zaloga padla na 0. To, kar smo prešteli in vnesli, se bo registriralo, vse drugo na tej lokaciji pa bo imelo »zalogo« 0 kosov. Če gremo nato prešteti šesto in sedmo skupino izdelkov in zaključimo z F9 (Izbriši vse ostalo), pa bo sistem vse druge izdelke na tej lokaciji spustil na 0 kosov, pustil pa šesto in sedmo skupino izdelkov. Najbolj boleče pa je, da smo to ugotovili šele ... no, ne pri prvem štetju prvih kosov. To je bila najpomembnejša lekcija.

(Oseba, ki jo je podjetje plačalo, da nas vodi pri inventuri, bi nam morala podati več informacij in jasneje razložiti kako optični bralnik deluje in kaj vse omogoča. Ne vem, zakaj strokovnjaki vedno mislijo, da bo delo bolje opravljeno, če tistim, ki ga opravljajo, podajo manj informacij.)

Ko smo »števci«, dokaj ponosni, da smo se tako hitro prebili skozi police na skladiščih, ki je v takšnem pogonu, da police niti zaprašene niso bile, zaključili prvo štetje (odčitavanje), nas je čakalo drugo, ki je pa malce drugače. Naj še poudarim, da bi bilo vse skupaj še hitreje, če nam ne bi bilo treba ponekod plezati v višave ter odmikati prednje škatle, da preštejemo še vse tiste, ki se skrivajo zadaj.

Pri drugem štetju smo se naučili lekcije, ki se imenuje: Samo en bralnik lahko opravlja drugo štetje. Namreč, ker je vse elektronsko in »superduper«, ni treba šteti vsega, ampak po prvi pregledani lokaciji bralnik samodejno prikaže naslednjo lokacijo, pri kateri je bilo odstopanje med količino pri prvem štetju in zadnjo količino na zalogi, pri kateri je prišlo do spremembe.

Če torej takrat dva ali trije bralniki delujejo, jih bo kar na slepo metalo na naslednje lokacije, pri katerih so kakšne spremembe, in zelo pogosto se zgodi, da bralnik hoče popravljati lokacijo, ki so jo drugi pravkar popravili, ker pač – prišlo je do spremembe.

(Kaže, da sistem ni imel urejene potrditve vrstnega reda štetja, nikjer ni bilo registrirano, da je nekaj pravkar prešteto in so bile količine pravkar vnesene. V poročilih na koncu štetij smo vedno dobivali informacije o odstopanjih pri lokacijah, ki smo jih že večkrat popravili.)
Pri drugem štetju smo se naučili tudi tretje lekcije, ki nas je močno razjezila in se imenuje: Bralnik omogoča popravek količine na izbiro – po lokaciji ali po izdelku. Ne zapravljaj časa po nepotrebnem ... %#&$%!!!! ... Ja, gospod bi nam lahko to povedal še pred drugim štetjem!

(Namreč, gospod, ki nas je vodil po inventuri, nam je dal navodilo, da moramo, ko nas pri drugem štetju vrže na naslednjo lokacijo, še enkrat vnesti vse količine pri tej lokaciji.) Bralnik, ki ni bil naš prijatelj že od tistih »6-packov« in trik vprašanja F9, pa tudi zaradi nekaj dodatnih nelogičnih možnosti, ki naj se jih ne bi dotikali, nas do takrat še ni toliko opogumil, da bi sami raziskali vse njegove možnosti in ugotovili, da lahko popravimo količino samo pri enem izdelku, druge izdelke na tej lokaciji pa pustimo črk miru.

Proti koncu inventure, ko se nam je že mešalo od številk, pa smo se razjezili in vzeli stvari v svoje roke. Preučili smo bralnik, gospoda temeljito izprašali o vseh možnostih, izbezali iz njega še tistih par opozoril, da če kakšno količino spustiš na nič, moraš celotno lokacijo obdelati še enkrat, ali pa če pri lokaciji količino enega izdelka zmanjšaš, moraš vnesti celotno lokacijo še enkrat in zato raje popravljaj po kodi izdelka, in ne pa lokaciji, ter ali je res potrebno pri nekaterih vnesti še serijske številke ipd., smo lepo vse še enkrat prešteli, vnesli in opravili inventuro s tako hitrostjo, kot bi jo, če bi že od začetka dobili vse informacije.

Včasih smo iz sistema natisnili količine na papir in se sprehajali po skladišču ter kljukali številke ali prečrtali in dopisali pravo količino. Je bilo to hitreje kot ta inventura? Odvisno od tega, kako so bili zavedeni izdelki v sistemu. Poznam nekaj podjetij, kjer bi samo ta izpis trajal nekaj časa in veliko tekanja bi bilo naokoli.

Odločila sem se: ja, elektronska inventura je hitrejša, če ... se pred tem opravi hitri trening bralnika in če gospodje strokovnjaki lepo pojasnijo vse, kar je treba vedeti glede delovanja naprav kot so optični bralniki. Torej, če gospodje imajo prakso in so to že kdaj delali in že kdaj videli, kje se zatakne. Kajne, gospodje?

Moj mikro, Februar 2009 | Tanja Čavlovič