Ne morem zanikati dejstva, da družabna omrežja poenostavijo mobilizacijo množice. Bolj ko so ljudje nezadovoljni s svojimi življenji – Slovenci pa (pre)radi za svoje težave okrivimo državo –, lažje jih je nagovoriti. Hec je, da so pobudniki dojeli, da je zanje bolje, če ostanejo anonimni. »Vrzi kost lačni množici, potem pa glej, kaj se bo iz tega izcimilo.« Se igrajo z nami? Močno dvomim. Če bi bil v njihovi koži, bi tudi sam hotel ostati anonimen, čeprav sem se že večkrat javno zavzemal, da če ima kdo kaj pametnega za povedati, potem naj se pod to podpiše. Odziv politične elite je bil do zdaj vedno enak, tudi če je šlo za konstruktivne utemeljene kritike. »Zanemari kritike, zmanjšaj njihov pomen in diskreditiraj tistega, ki se je upal javno opozoriti na probleme.« Namesto da bi se pogovarjali o problemu in njegovi rešitvi, poslušamo in beremo o aferah – pravih ali izmišljenih –, v katerih naj bi sodeloval človek, ki si je upal povedati nekaj, kar ni v ponos politikom. Tudi ko politika javno pove, da bo vse kritike in predloge upoštevala, za to celo odpre spletno stran, jih na koncu upošteva zanemarljivo malo.

Politiki ne dojamejo, da omogoča internet dvosmerno komunikacijo, še manj, da bi bilo dobro upoštevati voljo ljudi. Omrežja uporabljajo bolj kot ne za enosmerno komunikacijo, v kateri svoje »privržence« redno razveseljujejo z globokimi umotvori, za katere pričakujejo aplavz, prikimavanje in krike odobravanja. Mislijo, da so nezmotljivi, da so za državo naredili veliko dobrega, zasluge si pripisujejo za vsako (nepomembno) malenkost in menijo, če kdaj po naključju kaj denarja pade mimo ustaljenih poti v njihov žep, da so si ga zaslužili. Idealni ljudje, hvala bogu, da jih imamo. Zaradi njih živimo v deželi, kjer se cedita med in mleko, če pa tega ne vidimo, je to zato, ker smo slepi, zavedli so nas sovražni elementi. Se morda motim? Dajmo, politiki. Uporabite tehnologijo za pristni dvosmerni stik z ljudmi. Upoštevajte vse utemeljene pripombe, želje, tudi če te niso v skladu z vašim političnim prepričanjem, so pa dobre za ljudi. Postanite že enkrat ljudski, to vam omogoča tehnologija, ne pa da živite v gradovih v oblaku. Drugače vas bo Facebook revolucija prej ali slej odnesla. Ljudje pač nismo ovce, ki jih je mogoče po mili volji voditi in striči, kot se nekomu zljubi. Omrežja omogočajo, da se sliši vsak glas zatiranega, in če je sreča mila, lahko že en sam glas sproži ljudsko vstajo.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Marjan Kodelja |