Strah ni tako votel, kakor pravi avtorica. Sicer pa pri vsem skupaj niti ne gre toliko za strah kolikor za, v 99,9 odstotka, dejansko povečan obseg dela posameznega delavca za isto plačo in ob manjšem številu zaposlenih. Pa tega ne govorim kar tja v tri dni. Tu so lastne izkušnje. Z novo programsko opremo se skuša na delavca prevaliti dela, za katera niti ni kvalificiran niti niso v kompetenci delovnega mesta, na katerem dela. Naj navedem primer, ki je meni najbljižji in ga najbolj poznam.

Hotelska recepcija. Naloga receptorja naj bi bila sprejem gosta in skrb zanj. Od prihoda pa do svojega odhoda je gost v stalnem stiku z recepcijo. Receptor gosta sprejme, ga vpiše v knjigo gostov, nastavi račun o storitvah, ki jih bo gost uporabljal, beleži in posreduje gostove želje in pripombe, posreduje med gostom in restavracijo, sobaricami, servisom in kar je še takih stvari in zadev. Poleg tega vodi statistiko zasedenosti hotela, statistiko gostov po provenienci, po dolžini bivanja in podobno. Nekateri hoteli nimajo posebej blagajne, temveč nalogo blagajnika opravlja receptor. Torej to zahteva dodatno delo z gotovino in karticami, vodenje blagajne, izdelavo dnevnega obračuna in odvajanje gotovine na račun firme. To naj bi bilo »na grobo« delo receptorja.

Pa je res tako? Hja, ne ravno. Z uvedbo računalniške obdelave podatkov se je res skrajšal čas izdelave takih in drugačnih statistik, avtomatiziral izpis raporta za kuhinjo, da so vedeli, koliko zajtrkov, kosil in večerij morajo pripraviti za tekoči dan, koliko gostov je penzionskih in koliko je prehodnih, zato pa se je povečala, kar je svojevrsten absurd, glede na to, da je bilo vzpostavljeno računalniško omrežje in da so računalniki praktično povsod v hotelu, poraba papirja. In namesto da bi imel receptor več časa za gosta in njegove želje, je po novem porabil še več časa za arhiviranje več desetin papirjev, ki jih prej ni popisal in jih tudi ni nihče uporabljal. Čemu? Ja, zato, ker je računalniški program to omogočal. Potreboval jih tako ali tako ni nihče. Pa tudi če bi jih kdo potreboval, si jih je imel možnost ogledati in po potrebi izpisati na svojem računalniku. Saj zato pa je omrežje, mar ne? Komaj so si, po dveh, treh mesecih, nekako uredili delo tako, da je teklo gladko in brez zastojev, se je vrli lastnik spomnil, da pa zdaj, ko že imamo računalniško vodeno praktično vse, ne potrebuje knjigovodje in saldakontista. In komu je delo padlo na ramena? Ja, recepciji, ne? Komu pa drugemu? Čistilki? Pa je po opisu del in nalog in po zahtevani izobrazbi za to delovno mesto receptor usposobljen za tako delo? To lastnika nič ne zanima. Saj ima receptor računalnik in ne dela tega raceptor ampak računalnik. To je že res, receptorju pa na glavo še več papirja in še več arhivskega dela in administracije. In kje je tu hotelski gost? Ga ni. Odšel je v hotel, kjer se bo receptor posvetil njemu, ne pa administraciji in arhiviranju po nepotrebnem izpisanih papirjev.

Pa da ne bo izpadlo, da je drugje kaj drugače. Medicinske sestre v zdravstvenih domovih ne opravljajo več dela, za katero so se šolale. So administratorke. Pa še kje bi se našel kak poklic, ki je s prihodom nove tehnologije izgubil svoj prvotni namen. In to na račun slabšega odnosa do »strank«.

Torej strah pred novostmi le ni tako votel.

Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Samo Raffone